Vaš »rad bi bil tajkun« direktor je zgolj eden izmed številnih slovenskih ekonomskih povzpetnikov
Oba veva, da vedenje vašega direktorja žal ne pomeni odklona od aktualnega slovenskega razumevanja kapitalizma, ampak je zgolj sestavni del sistema, ki ga je v zadnjem desetletju, dveh slovenska javnost, še bolj pa oblast vztrajno tolerirala, če ne celo podpirala. Različni »nouveau riches« oz. novopečeni bogataši so še pred nekaj leti v očeh naših oblastnikov veljali za velike »frajerje«, za supersposobne poslovneže, ki so seveda zaslužni za to, da je naša država v mednarodnem merilu sprejeta za uspešno. Šele zadnje čase (pa še to pod vplivom vedno glasnejših opozoril razumniške elite) se je oblast začela rahlo prebujati in ugotavljati, da model turbokapitalizma, ki ga živimo zdaj, ni nikakršen odgovor na izzive sodobne družbene skupnosti, saj je gospodarsko škodljiv, načenja etično zdravje družbe in prispeva h katastrofalnemu manjšanju osnovnih človekovih pravic zaposlenih in ljudi na splošno.
Vaš »rad bi bil tajkun« direktor je zgolj eden izmed številnih slovenskih ekonomskih povzpetnikov, ki je spretno izkoristil družbeno ozračje, ki je bilo takim, kot je on, še pred kratkim silno naklonjeno. Le domnevam lahko, da je izšel iz družinskega okolja, v katerem so kraljevali zgolj ekonomske vrednote in plehki snobizem in v katerem nikakor niso imeli posluha za druge, pomembnejše dimenzije življenja. Če se je tako vzgojeni mladenič kasneje še obdal z družbo podobno mislečih »podjetnikov«, dobimo možakarja, ki ste ga opisali: vase zaljubljenega ponosnega lastnika prevelikega avtomobila, arogantnega in mrkega obraza, z veliko težko razložljivega prezira do okolice, specialista za krčenje pravic zaposlenih, ki kot svojega »boga« časti filmske junake tipa Gordon Gekko (avtorja »globoke« misli »pohlep je dober« iz prvega dela legendarnega filma Wall Street; igral ga je Michael Douglas). Tak je seveda antipod resnega in odgovornega podjetnika.
V svojem pismu govorite o kršitvah delovnopravne zakonodaje pri delodajalcu. Pojdiva lepo po vrsti. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, tudi pravica do regresa. Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust v višini minimalne plače najkasneje do 1. julija. Če ga ne zagotovi, se mu lahko izreče globo od 700 do 2000 evrov.
Kar zadeva direktorjev odklonilni odnos do ohranitve delovnega mesta delavk, ki bi zanosile, pa je v zakonu jasno določeno, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki med nosečnostjo ter ves čas, ko doji otroka, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v oblike polne odsotnosti od dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Delodajalcu se zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja delavki zaradi nosečnosti lahko izreče tudi globa od 3000 pa vse do 20.000 evrov.
Zapisali ste, da direktor razmišlja o možnosti, kako zaposlenega narediti nesposobnega. Nesposobnost bo seveda moral dokazati. Zakon (89. člen zakon o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih URL RS št. 81/19) določa, da se delavcu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, če dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela ipd. Gre za precej široko normativno definicijo, ki si jo številni delodajalci poljubno razlagajo. Če vas bo delodajalec želel odpustiti zaradi nesposobnosti, boste lahko tudi vi dokazali, da pogoji za takšno odpoved delovnega razmerja niso izpolnjeni, in ne dvomim, da boste pri tem uspešni, saj gre očitno zgolj za direktorjev manever. Delodajalca, ki vam v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom odpove pogodbo o zaposlitvi, lahko prav tako doleti globa od 3000 do 20.000 evrov.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: