Vaša stvar je, kaj počnete, ko niste v službi
Strinjam se, da je vaša težava najmanj čudna, oziroma je nenavadno, kaj vse lahko dandanes ljudi že zmoti.
Zakon o delovnih razmerjih (37. člen ZDR-1) sicer določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
Če določilo nekoliko podrobneje razložim, to pomeni, da bi se bili dolžni vzdržati vseh ravnanj, ki ta hip že povzročajo materialno ali moralno škodo vašemu delodajalcu (denimo izguba ugleda, zmanjšanje prometa podjetja, odpovedi že sklenjenih pogodb) ali za katera bi lahko ocenili, da bi negativno vplivala na poslovne interese vašega delodajalca v prihodnosti.
Vendar pa se taka prepoved nanaša le na vaše ravnanje v službenem času. Kaj počnete tedaj, ko niste v službi, je povsem vaša stvar in bi bilo kakršno koli omejevanje te pravice oziroma povezovanje vaših prostočasnih aktivnosti z domnevnim povzročanjem škode delodajalcu pretirano in tudi protipravno.
To je ne nazadnje potrdila tudi sodna praksa, ki je izrekla, da se je delavec dolžan vzdržati vseh moralno ali materialno škodljivih ravnanj za delodajalca, ki so po naravi povezana (le!) z opravljanjem dela v službenem času.
Taka prepoved pa ne seže v aktivnosti, ki jih počnete v prostem času, saj spadajo v okvir vaše pravice do zasebnosti, ki je ustavna pravica (35. člen Ustave RS). To pa pomeni, da delodajalec od vas ne sme zahtevati, da se vzdržite aktivnosti na različnih družbenih platformah, ki niso v neposredni povezavi z opravljanjem vašega dela pri njem.
Na takih platformah se lahko torej svobodno »razgalite«, vse do meje, ko tako razgaljenje že lahko pomeni protipravno ravnanje (denimo sovražni govor).
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: