Normativi ne smejo biti nestvarni

Odgovarja:

»We live in the age of the over-worked, and under-educated; the age in which people are so industrious that they become absolutely stupid.« Oscar Wilde. Torej: živimo v obdobju pretiravanja z delom in pomanjkanja izobrazbe; v obdobju, ko so ljudje tako okupirani z delom, da postajajo absolutno neumni.

Oscar Wilde je sicer živel v 19. stoletju, torej v obdobju velikega industrijskega buma, v katerem so si kapitalisti dali duška in poskusili za ustvarjanje čim večjih dobičkov iz zaposlenih iztisniti vse atome moči, seveda tudi v škodo njihovih osnovnih socialnih pravic. Sladke sanje (neoliberalnih) kapitalistov ostajajo enake v 21. stoletju: maksimiranje dobičkov na račun čim bolj brezpravne in po možnosti poneumljene delavske raje je njihov ultimativni fetiš, ki ga bolj ali manj uspešno zavira le še delovnopravna zakonodaja.

In da se razumemo – ne govorim o »normalnih«, človeških delodajalcih na eni strani ali o lenih delavcih, specialistih za »bolniške«, na drugi, ampak o patoloških odnosih, v katerih se delodajalci prav nič ne ozirajo na dobro počutje svojih zaposlenih, ampak kot hipnotizirani sledijo svoji edini mantri – dobičku, ne glede na žrtve in posledice.

Taki odnosi seveda niso zdravi in dolgoročno kličejo k utemeljenemu revoltu zaposlenih. Sam pa menim, da taki odnosi z zornega kota delodajalca niso niti inteligentni. Vsak pameten delodajalec namreč ve, da se mu z nečloveškim izkoriščanjem delovne sile (pa naj bo ta še tako krotka, ubogljiva in prestrašena) na dolgi rok ne piše nič dobrega. Prej ali slej bo namreč imel v podjetju delovno inšpekcijo, nanj bodo pritiskali sindikati, zaposleni mu bodo grozili s tožbami.

Tudi sam sem že doživel nenormalno hitenje prodajalk za blagajniškim pultom v nekaterih naših trgovinah in iskreno rečeno se mi je takšna poslovna praksa zdela nekoliko smešna, saj so se pred blagajno običajno gnetli trije kupci, ki niso imeli časa izdelkov zložiti v vrečke, medtem ko je prodajalka čakala in ni delala nič. V čem je torej smisel?

Odgovori na vaša vprašanje niso preprosti, saj so povezani s postavljanjem še dopustnih normativov (zahtevane delovne storilnosti) delodajalca. Ta pri postavljanju normativov ni povsem avtonomen, ampak se mora držati tudi zakona in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Vendar pa je pomembno, da ti normativi ne smejo biti nestvarni, saj jih kot take delavci – objektivno – ne morejo dosegati. Bistveno vprašanje je torej, ali je zahtevana hitrost za delo pri blagajni prestrogo postavljena, nestvarna, kar pa je težko reči, saj jo očitno nekateri zaposleni zmorejo, drugi pač ne.

Sodna praksa je sicer enotna glede stališča, da ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delodajalec postavi delavcem previsoko normo za doseganje delovnih rezultatov, a je ne dosežejo. Če pa se izkaže, da je postavljena norma v skladu z zakonom, je nedoseganje lahko tudi razlog za izgubo zaposlitve.