Ja, zgodba za slovensko občo javnost očitno tone v pozabo (morda tudi za stroko, ki je odredila takšen odvzem), kajti razen redkih medijev nikogar več ne zanima. Žal. Nas pa po uradni dolžnosti nekajkrat na dan zasujejo z virusom, na tisoč in en način. Psihotičen, kajpada. Najbolj shizofrena so navodila o letovanju na Hrvaškem. Oni dan je prof. dr. Bojana Beovič, infektologinja, ponovno opozorila, naj se vzdržimo letovanja na Hrvaškem, če se seveda lahko (pa vidimo, da se ne moremo), sploh pa naj zadnjih štirinajst dni pred začetkom šole ne hodimo tja s šoloobveznimi otroki. Še doda, da epidemiološki podatki Hrvaške niso zanesljivi, da opravijo premalo testiranj na dan in tako naprej. Potem se taisti dan oglasi infektologinja Mateja Logar in pove, da ni prav nobenih zadržkov za dopustovanje na Hrvaškem, ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov je bojda varno tako kot v Sloveniji, vmes pa še izjavi zunanji minister Anže Logar, ki se je sestal z zunanjim ministrom Hrvaške, da je pri sosedih situacija varna in pod nadzorom, še več, epidemija se umirja.
Otroci se ne rodijo težavni, težavni otroci so otroci, ki so jim težave nakopali starši. In v sodelovanju z njimi, strokovnjaki, po službeni dolžnosti, nadaljujejo boj. Boj z ranjenimi. Otroki.
Halo?! Teden dni so nam pridigali, da so za širitev virusa v Sloveniji krivi zasebne zabave, druženja, družinski in prijateljski pikniki. No, zdaj pa so ugotovili, da polovica novih primerov okužb prihaja iz delovnih organizacij. Mislim, lepo vas prosim no, kako pa pride v podjetja? In ker nas zasipavajo ter stalno medejo s takšnimi in podobnimi političnimi smetmi, spuščajo dim na zemljo, umanjka časa za otroke. Za realno življenje. Za sedanjost in prihodnost.
Vrnimo se k trem otročkom, starim šest in deset let, ki mame niso videli že šest mesecev. Tako je odločilo sodišče, platformo pa pripravil pristojni center za socialno delo. O sodnici, ki je odločila v konkretnem primeru, berem sila nenavadne zgodbe. Ali je vse res ali večina, ta hip ni pomembno, je pa zastrašujoče. O pristojni socialni delavki, ki je pred časom imela pod svojim patronatom tudi zelo odmeven odvzem otrok materi, prav tako berem izjemno neugodne stvari. Bojim se tega neznosnega bičanja življenja s položaja moči. Tega brezvestnega teptanja, najprej matere, potem pa treh otrok. Pa saj ste jim vendarle uničili življenja. Mar vam je vsaj to jasno?
Pravnik Matevž Krivic je pred tednom dni podal tožilstvu javno ovadbo zaradi brutalnega, nehumanega odvzema otrok, ponižujočega ravnanja do otrok in matere, ki ga »nasproti komurkoli prepoveduje 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah« (Matevž Krivic).
Zakaj sem se namerila ponovno pisati o treh otrocih? Ker sem prebrala intervju z dr. Leonido Zalokar, ki eksplicitno poudari: »Slovenija bo za to morala plačati.« V intervjuju natančno razloži, kako delujejo družinska sodišča, kako centri za socialno delo, kako vse pogosteje odvzemajo otroke materam in jih dodeljujejo očetom. Govori o tem, kako zelo so moški manipulativni, s kakšno polnostjo in gorečnostjo ob ločitvenem postopku izbruhne njihova psihopatologija, ki pa je ni tako preprosto prepoznati: »Za prepoznavanje pravega psihopata, ki zna manipulirati in šarmirati, lahko potrebuješ tudi leto ali celo leto in pol«, pojasni za revijo Zarja Jana. In še: »Osebnostno motnjo spoznaš pri človeku takrat, ko mu stopiš na rep, ko ne gre po njegovo, ko se zoperstaviš njegovemu mnenju, delaš v nasprotju z njegovimi pričakovanji, zahtevami. Pogoste se sliši, da smo narcistična družba, v resnici bi morali govoriti o psihopatski družbi.« V kateri seveda izginja odnos do sočloveka. V kateri zmagujejo laži, prevare, zahrbtnost. In veste, kaj še pove? Naj ženske v ločitvenem postopku nikar ne hodijo na sodišče (tudi ne na center za socialno delo) urejene, sploh če jim sodi sodnica, ker je to vse prej kot dobro za izid. Trikrat sem to prebrala. Mar smo res obtičali v srednjem veku? Da, smo!
Dr. Leonida Zalokar je ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina, kjer se že več kot dvajset let ukvarja z najbolj težavnimi mladostniki. Otroki, ki niso tam po lastni izbiri, otroki, ki se niso rodili zato, da bodo v vzgojnem domu. Otroki, ki se niso rodili težavni, ampak so to otroci, ki so jim težave nakopali starši. In v sodelovanju z njimi, strokovnjaki, po službeni dolžnosti, nadaljujejo boj. Boj z ranjenimi. Otroki.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: