Želim si žensko in družino, kot imajo to moje živali v hlevu

Sem tridesetletnik, ki nima sreče v ljubezni. Ne vem, zakaj ne morem najti sebi primerne punce. Veliko sem razmišljal o tem. Pogovarjal sem se tudi s prijatelji. Ugotovil sem, da je vedenje moških in žensk evolucijsko pogojeno. Če pogledamo k živalim, vidimo, da ima vsak samec več samic. Ko ima samica mladička, pa se ne zmeni več za samca in se posveti samo še malemu. Samec pa seveda gre k drugi samici. Tako je tudi pri človeku. Ženske so bolj kot mavrica, pri moških je vse bolj črno-belo. Moški že po evoluciji potrebujejo več žensk. Ženske pa potrebujejo na hitrico dva otroka, da se jima lahko posvetijo. 

Tako razmišljam, ko gledam, kako se vedejo živali v našem hlevu. V teh letih sem, ko bi si rad ustvaril družinico. Nekaj časa sem hodil z žensko, s katero nisva imela nobene perspektive in sva se razšla. Nisva se ravno hudo prepirala, se pa ne pogledava več. Všeč mi je neko dekle, ki pa se tudi bolj po svoje obnaša. Nikoli nima časa za konec tedna, med tednom pa greva večkrat na kavico in se pogovarjava. 

Ni mi všeč, da sva se s prvo žensko razšla tako, saj če s to drugo ne bo nič, bi še zmeraj midva lahko kam šla. S tem se ne strinja in moj predlog jo je prav razbesnel. Tudi to, da je taka naša evolucija, ni pomagalo. Rekla je, naj si svojo družinico kar ustvarjam, nje pa naj ne primerjam z živaljo. 

Moje vprašanje je, zakaj ne morem dobiti ženske, s katero bi lahko ustvaril družino. Prebral sem anketo, po kateri si večina žensk želi resne zveze, tako da mislim, da imam upanje, malo pa me je strah, da ni tako.

- Bralec