Vložite pritožbo na invalidsko komisijo druge stopnje

Odgovarja:

Javno mnenje glede verodostojnosti mnenj različnih invalidskih komisij, ko odločajo o strokovni utemeljenosti dodelitve različnih oblik denarne socialne pomoči, je že dlje izrazito negativno.

Pri vsem skupaj je še posebno žalostna praksa nekaterih »uglednih« zdravnikov, ki nastopajo tudi v vlogah predsednikov invalidskih komisij. Sam sem imel priložnost prebrati kar nekaj njihovih argumentacij v zvezi s težkimi bolezenskimi stanji, ki so vodile do sklepa, da bolniki ne potrebujejo dodatka za pomoč in postrežbo. Šlo je za primere težkih invalidov, za katere je bilo že na prvi pogled kristalno jasno, da ne morejo opravljati niti najosnovnejših življenjskih funkcij. To je bilo jasno vsakomur, razen nekaterim zdravnikom specialistom. V mnenjih je bilo mogoče prebrati površne in za lase privlečene argumente, katerih edini namen je bil »strokovno« upravičiti zavrnitev prejemanja denarne pomoči. Ceneni strokovni »spin« v službi varčevalne politike torej. Takega mnenja bi se sramoval vsak resen zdravnik, ki nekaj da na stroko, (zdravniško) etiko in svoje ime. Šlo je za povsem pavšalna, pogosto kontradiktorna in nerazumljiva mnenja, pogosto brez logičnih in strokovno utemeljenih zaključkov.

Stoprvi člen ZPIZ-2, ki ureja to problematiko, določa, da sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih funkcij, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno kakor tudi ne opravljati drugih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. V vseh primerih, kjer sta podana oba zahtevana elementa, torej 1.) trajna sprememba v zdravstvenem stanju in 2.) nezmožnost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb, je prosilec upravičen prejeti dodatek za pomoč in postrežbo. To jasno potrjuje tudi drugi odstavek 101. člena ZPIZ-2, ki določa, da sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine (!) osnovnih življenjskih potreb.

Zakonodaja je tu torej jasna. Izpolnjevanje obeh elementov pa morajo ugotoviti invalidske komisije, saj ZPIZ odobri (ne odobri) sredstva prav na podlagi njihovih mnenj. Če te svojih nalog ne opravijo vestno in pošteno, so lahko huje kršene bolnikove pravice, ki lahko v nemalo primerih vodijo v težke eksistenčne krize in včasih tudi v družinske tragedije – tudi takih primerov ni malo.

Zoper mnenja invalidskih komisij je sicer mogoče vložite pritožbo na invalidsko komisijo druge stopnje. Priporočam, da to tudi storite in v pritožbi navedite, da se ni vaše zdravstveno stanje v ničemer spremenilo in da je še vedno tako kot v obdobju, ko ste dodatek za pomoč in postrežbo prejemali. V skladu z vašim zdravstvenim stanjem, upoštevajoč zakonsko dikcijo iz omenjenega 101. člena ZPIZ-2, ste namreč še vedno upravičeni prejemati dodatek za pomoč in postrežbo. Če bo invalidska komisija druge stopnje pritožbo morda zavrnila, pa lahko postopek nadaljujete še pred delovnim in socialnim sodiščem.