Upravičenec mora izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi

Iz vašega vprašanja ne morem povsem jasno razbrati, ali sprašujete za preživnino za nepreskrbljenega zakonca (oziroma zunajzakonskega partnerja) ali za preživnino za otroka.

Domnevam, da sprašujete za svojo preživnino, in do nje bi bili upravičeni le, če nimate sredstev za preživljanje, zahtevo za preživljanje pa bi morali vložiti s posebno tožbo (ki bi jo morali vložiti v enem letu od prenehanja zunajzakonske skupnosti), s katero bi lahko zahtevali preživnino le, če bi pogoji za preživljanje obstajali že v času prenehanja zunajzakonske skupnosti in obstajajo tudi, ko bi zahtevali preživnino.

Sodišče bi lahko tak zahtevek zavrnilo, če bi bilo plačilo preživnine krivično do nekdanjega zunajzakonskega partnerja.

Do preživljanja prav tako ne bi bili upravičeni, če bi bilo s tem ogroženo lastno preživljanje nekdanjega zunajzakonskega partnerja ali pa preživljanje otrok, ki jih mora ta preživljati.

Naj navedem še primer iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s tem: to je izreklo, da je preživljanje po drugem zakoncu po svoji naravi subsidiarno, torej pride v poštev le, če je dejansko potrebno, in v potrebnem obsegu.

Preživninski upravičenec mora najprej sam (vsaj delno, če ne v celoti) poskrbeti za svoje preživljanje. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden je lahko upravičen do preživljanja po zakoncu.