Samovoljno neplačevanje preživnine ni dopustno niti, ko izgubite vir dohodka

Odgovarja:

Preživnina se določi ob razvezi zakonske zveze. O njeni višini se lahko bodisi doseže sporazum, ki ga zavezanec (tisti izmed staršev, ki mora preživnino plačevati) in upravičenec (otrok) potrdita v obliki sodne poravnave oziroma notarskega zapisa, bodisi, če sporazuma ne moreta doseči, o preživnini odloči sodišče. Določi se glede na zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca, vedno pa mora biti glavno vodilo korist otroka. Višina preživnine se določi glede na okoliščine konkretnega primera, to je glede na zmožnosti konkretnega starša in glede na potrebe konkretnega otroka. Če se otrok ukvarja z določeno dejavnostjo, ima posebne zdravstvene potrebe ali potrebe po posebnih pripomočkih, se upoštevajo tudi te okoliščine.

Življenje ni statično, zato lahko po določitvi preživnine nastanejo okoliščine, zaradi katerih je ravnovesje med zmožnostjo zavezanca in potrebami otroka porušeno. V takih primerih obstajata dve možnosti: prva je, da se o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine upravičenec in zavezanec sporazumeta in tak sporazum potrdita s sklenitvijo nove sodne poravnave, ki nadomesti prejšnjo, ali v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Če sporazum ni mogoč, lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, pod pogojem, da se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.

Postopek spremembe preživnine je torej tako rekoč enak postopku določitve preživnine: v obeh primerih sodišče upošteva zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca in presodi, ali je višina preživnine določena tako, da bo poskrbljeno za koristi otrok. Pri sodni spremembi velja nujen predpogoj bistveno spremenjenih okoliščin. Pri tem ne zadošča že vsaka najmanjša sprememba, temveč morajo biti spremembe takšne, da se podre ravnovesje med zmožnostmi zavezanca in potrebami otroka. 

Zmožnosti staršev je treba presojati široko. Upoštevati je treba njihovo splošno pridobitno sposobnost, to je sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve) ter tudi njihovo siceršnje premoženjsko stanje (ali so na primer lastniki nepremičnin, avtomobila in podobno), in ne le dejansko izkazani dohodek. Pri preživninski obveznosti ne gre samo za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti. Preživljanje otroka ima namreč prednost in preživninski zavezanci morajo otroku zagotavljati njegove koristi in poskrbeti za njihovo preživljanje tudi na račun lastnega usklajevanja, prilagajanja ali celo odpovedovanja. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, spremembe preživnine ne bo.

Opozarjam še, da vse dokler obstaja pravni temelj za plačevanje preživnine (na primer sodna poravnava), morate preživnino plačevati na način in v višini, ki sta v poravnavi določena. Morebitno samovoljno neplačevanje lahko privede do sprožitve izvršilnega postopka, neplačevanje preživnine pa je določeno tudi kot kaznivo dejanje. Samovoljno neplačevanje preživnine ni dopustno niti, ko denimo izgubite vir dohodka. Svetujem, da vendarle poskušata z bivšo ženo skleniti dogovor o začasnem plačevanju preživnine v nižjem znesku, če to ni mogoče, pa morate za znižanje preživnine pod opisanimi pogoji vložiti tožbo pred sodiščem.