Od poroda se tolažim s hrano, jem toliko, da mi je slabo

Brez samodiscipline ne bo šlo

Spoštovana bralka, o motnji prehranjevanja, ki ji pravimo preobjedanje, govorimo takrat, ko vnašamo v telo preveč hrane, vendar temu ne sledi bruhanje ali odvajanje, kar je značilno za bulimijo. Pogosto so ljudje s to motnjo predebeli in zaradi nje trpijo. Programi za zdravljenje temeljijo na psihoterapiji in zdravljenju z zdravili, predvsem antidepresivi in zaviralci apetita.

Ker pa ne želite obiskati zdravnika, se najprej posvetiva vaši razdražljivosti, jezavosti in občutljivosti po porodu. To bi bili lahko simptomi depresije in znižane odpornosti proti psihičnim obremenitvam. Antidepresivi bi bili lahko zelo uspešni. Svoje počutje izboljšujete z zaužitjem ogromne količine hrane. Če želite odpraviti preobjedanje sami, se morate zavedati, da brez samodiscipline pri prehranjevanju ne bo šlo. Za to pa boste potrebovali veliko energije in vztrajnosti. Na videz ni težko vnesti nekega reda: zajtrk, malica, kosilo, malica in večerja, z manjšimi polnovrednimi obroki in veliko pijače, pri kateri se je najbolje odločiti za vodo.

Ker pa je v ozadju vašega prenajedanja najverjetneje depresivnost ali pa še kaj drugega, se bo reda v prehranjevanju najbrž težko držati. Moja pacientka je uspešno rešila podobno težavo tako, da si je vsak večer privoščila košček temne čokolade in vsak dan hitro hodila eno do dve uri. Gibanje ima čudovit učinek na telo, med drugim izboljšuje razpoloženje. Tudi pripravki iz nekaterih rastlin, recimo šentjanževke, imajo blažje antidepresivno delovanje.

Zelo pomembni so medčloveški odnosi. Stik z nekaterimi ljudmi je lahko prav blagodejen, ravno tako obisk kakšnih prireditev. Veliko ljudi s težavami s preobjedanjem se zateče po pomoč v katerega od programov hujšanja. Kakovostnejši vključujejo tudi individualno ali skupinsko psihoterapijo. Ne nazadnje imate možnost obiskati OA Slovenija (overeaters anonymus), skupino Anonimni prekomerni jedci, kjer boste našli osebe s podobnimi težavami, kot je vaša. 

Ostane vam še tehten premislek, za kaj se boste odločili, a vseeno ne pozabite, da je navsezadnje tu še zdravnik zato, da vam pomaga.