Po zakonu vnuki niso zavezani preživljati starih staršev

Spoštovana,

hvala za zanimivo postavljeno vprašanje. Naj vas že kar na začetku pomirim glede vaše največje skrbi. Po samem zakonu namreč kot vnukinja nista zavezana preživljati svojih starih staršev.

Družinski zakonik vsebuje le obveznost preživljanja staršev s strani otrok, ne pa tudi obveznost preživljanja starih staršev s strani vnukov,pa še obveznost preživljanja otrok je omejena. V skladu s 185. členom tega zakona mora namreč polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, a le v primeru, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega.

V primeru, če pa starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka, pa polnoletnim otrokom sploh ni treba preživljati staršev. Pravica do preživnine je namreč strogo osebna pravica in obveznost in je tako na strani preživninskega zavezanca (običajno starša) kakor tudi preživninskega upravičenca (običajno otroka) vezana na osebo. Pravice (in obveznosti) do preživljanja zaradi močnega osebnega elementa posledično ni moč prenesti na drugega, saj s smrtjo preživninskega zavezanca oziroma preživninskega upravičenca ugasne, ne da se je niti podedovati, niti prenesti.

Eventualno bi lahko pravni temelj za skrb oziroma preživljanje starih staršev predstavljala kakšna pogodba (denimo pogodba o dosmrtnem preživljanju), v skladu s katero bi morali vi v zameno za določeno premoženje, ki bi ga pridobili po smrti starih staršev, za njih skrbeti, jim pomagati oziroma jih preživljati, vendar pa, kot lahko razberem iz vašega vprašanja, take pogodbe niste podpisali, zato taka obveznost na vaši strani očitno ne obstaja.