Ne maram spolnih odnosov

Premagati bo treba odpor

Imeti samo enega spolnega partnerja je dobra osnova za uspešen in srečen zakon, saj lahko zavedanje, da sta dala drug drugemu nekaj, česar nista dala nikomur drugemu, dodatno utrdi zakonsko zvezo. Tudi čakati s prvim spolnim odnosom do poročne noči je za nekoga, ki mu versko prepričanje pomeni pomembno vrednoto, lepo dejanje.
Zunajzakonski spolni odnosi so v številnih kulturah pomembno moralno vprašanje in imajo v veliko religijah značaj greha, zato je velik del verske vzgoje namenjen njihovemu preprečevanju. Ker so pridobili status tabuja, torej se o njih (javno) ne govori, so postali tema neštetih skrivnih pogovorov in s tem pridobili pomembnost. Tako se je ta tema neopazno vtihotapila v vsako družbeno poro. Čeprav se ne spominjate, da bi spolnost pritegovala pozornost v vaši primarni družini, je zagotovo tam igrala pomembno vlogo.
Psihološke raziskave so pokazale, da otroke vse, kar je povezano s spolnostjo, zelo zanima. Da vam danes povzroča veliko tesnobe in občutkov krivde, je najverjetneje povezano s tem, da ste kot majhen otrok morali stvari, povezane z njo, potlačevati. O njej se pri vas ni govorilo, celo nikakršne pozornosti se ji ni posvečalo. Kot da ne obstaja. Starša se nista dotikala drug drugega, še spala sta ločeno. Torej otroci niti pomisliti niste mogli, da sta spolno aktivna. Vaši starši so ustvarili družinsko okolje, v katerem za spolnost ni bilo prostora. Glede na versko prepričanje v vaši družini so bile najbrž »v zraku« tudi prepovedi, ki se je tičejo, zato je bilo za vas otroke, ki ste se soočali z razvijajočo se spolnostjo, »najenostavneje« to temo odriniti v podzavest. Da ne bo pomote: to ni bila vaša zavestna odločitev. Na to niste imeli nikakršnega vpliva in se je zgodilo brez delovanja vaše volje. Ker pa je na spolnost vezana izjemno velika količina psihične energije, je ta v vaši podzavesti delovala razdiralno. Posledično danes, kadar koli pride tisti trenutek, začutite tesnobo in se ne morete sprostiti. Zato tudi ne uživate v spolnih odnosih. Mislim, da ste pravilno pomislili, da gre pri vas najverjetneje za problem psihične narave.
Dobro je, da ste se opogumili in spregovorili. Zadovoljna spolnost je namreč najpomembnejši dejavnik uspešne partnerske zveze – to so pokazale raziskave. Kako torej tesnobo, ki vam jo prinašajo spolni odnosi, spremeniti v užitek? S tem, ko ste napisali tole pismo, ste storili prvi korak. Vsekakor svetujem, da zberete dovolj poguma in se odpravite h ginekologu. Morda vas bo poslal v ambulanto za spolne motnje. Če se bo izkazalo, da je težava duševne narave, se boste morali soočiti s svojo psiho. Pričakujte, da boste potrebovali precej časa, da težavo rešite. Premagati boste morali duševne odpore, ki ste jih gradili dolga leta. Pomaga vam lahko le odkrit pogovor. Poiskati si boste morali kompetentno sogovornico ali sogovornika in ob njej ali njem razviti dovolj trdno zaupanje, da se boste lahko odprli in odkrito spregovorili o svoji intimi. Morda boste morali poiskati plačljivo psihoterapevtsko pomoč. Če se boste odločili za to pot, se boste morali terapije udeleževati redno, to je običajno enkrat tedensko. Predlagam vam, da ne odlašate in takoj začnete iskati pomoč. Ponujajo jo tudi telefoni za klic v duševni stiski. Če jo boste želeli izkoristiti, lahko pokličete na brezplačno številko 116 123, kjer se boste anonimno in časovno neomejeno pogovarjali z usposobljeno sogovornico ali sogovornikom. Tako boste lahko v varnem okolju začeli premagovati svoj odpor. Upam, da boste zbrali dovolj poguma in se korak za korakom znebili odpora, ki vam ga danes zbujata pogovor o spolnosti in spolnost sama.