Drugo vprašanje pa je, zakaj se moški zaradi takih in podobnih izjav še niso uprli. Po postavljeni teoriji bi moral biti impotentnež odkritje žensk, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da si jih moški spolno ne zaželijo, mar ne? So bili doslej le preveč obzirni, da bi krepki, a splošni argument servirali ženskam? Morda jih tare le slaba vest, da odpovedo v kritičnem trenutku, kar je bolj verjetno, toda mnenja so različna. Sicer pa obstaja majhna, a vsem poznana resnica: impotentni moški želi, a ne more, za frigidno ožigosana ženska pa bi lahko, a noče. Priznajte, da gre pri tem tudi za grdo izkoriščanje anatomske prednosti – večina moških ne trpi zaradi erektilnih slabosti, če se samozadovoljujejo, le s partnerico jim ne gre. Strokovnjaki imenujejo to sekundarna impotenca, medtem ko moški s primarno impotenco nikakor ne doživi erekcije in ga zato enačijo s frigidno žensko. Dandanes pa ni več »politično korektno«, če govorimo o frigidnosti, beseda z manjšim namigovanjem na obrekovanje naj bi bila slaboten libido. Žal niti ta izraz ne pove kaj več, morda imaš slaboten libido zveni le manj zlobno kot impotentna si.



Ste kdaj pomislili, da je bila zgodba o frigidni ženski nekdaj lepa? Bila je alibi za ženske v šestdesetih in sedemdesetih letih, da krivda ni bila na njihovi strani, če pri seksu niso bile zadovoljene. Nespretni partner je bil vzrok, da v tistih nekaj minutah niso mogle priti na svoj račun. Tu pa se spet pokaže zgodovinska razlika med moškim in žensko: dejstvo, da so se same vedno znale potešiti, ni veljalo za dokaz, da niso frigidne. Navsezadnje je obstajalo tudi nekaj tistih, ki niso imele veselje do orgazma niti v osamljenem zasebnem vzdušju svoje kamre. Le najbolj nejevoljne in brez želje po vzburjenju bi lahko veljale za frigidne. Anorgazmija, nesposobnost, da spolni odnos pripelje do vrhunca, je motnja in nikakor ne usoda. Včasih se odpravi z izboljšanjem partnerskih odnosov, včasih z novim partnerjem, velikokrat pa seksualna terapija privede do bistvenih življenjskih preobratov in prerojene spolne aktivnosti.



Vzroki nezanimanja za seks so lahko različni – od travmatičnih seksualnih izkušenj, hormonskih sprememb v nosečnosti in dojenja do nezaželenega učinka zdravil, denimo pomirjeval. Človekov spolni apetit, libido, največkrat zatrejo duševni vzroki. Ni vselej pomanjkanje pozornosti tisto, ki žensko zavira. Velike težave nastanejo takrat, ko razum hoče, duša pa se brani. Tedaj je skoraj vedno močnejša duša, kajti človekova podzavest onemogoča seksualno delovanje telesa. To velja tako za moške kot za ženske, zato je najpogostejši izhod iz dileme ta, da sledijo duši. Z drugimi besedami: delati in pustiti drugim, da počnejo le to, kar jih zares veseli. Pogosto je prav strah pred lastno seksualnostjo tisti, ki v kali zatre vsako poželenje. Tako imenovani impotentni moški ali frigidne ženske morajo dojeti, da svojega občutka neuspeha ali zatajitve ne morejo uporabiti kot orožje proti partnerju. S tem, ko se krivda pripisuje drugemu, se le še stopnjuje spolna brezvoljnost oziroma kakor koli ta pojav imenujejo moški ali ženske.