Vaši sosedje kršijo serijo zakonov

Odgovarja:

Hvala za nadvse zanimivo vprašanje, ki ste ga postavili. Dogodki, ki jih opisujete, zelo barvito izražajo slovenski nacionalni značaj. Na Hrvaškem denimo kroži krilatica, da slovenske turiste prepoznaš bodisi po tem, da se takoj, ko je to mogoče, usedejo na kolo in se divje, ne glede na vremenske razmere, vozijo naokrog, bodisi po tem, da na vrtovih in terasah najetih počitniških hiš ali apartmajev pijančujejo, se derejo in nabijajo vse prej kot prijetno glasbo pozno v noč. Medtem ko s prvim početjem ne kršijo nobenih zakonov (s kolesarskim pretiravanjem v vročem vremenu pa vsekakor škodijo svojemu zdravju), pa z drugim kršijo zakonodajo s področja javnega reda in miru. 

Oboje odraža nagnjenost k nezdravim ekstremom in je posledica introvertiranega nacionalnega značaja. Povprečen Slovenec namreč na običajen dan redko izraža svoja čustva, je rezerviran, tih in z dokaj šibkim smislom za humor (za razliko, denimo, od Mediterancev). Vsa ta zadrževana čustva morajo seveda enkrat priti na dan – to pa se zgodi na povsem neprimerne načine – z nevarnimi in nepotrebnimi športnimi ekstremi, ter z neumornim počitniškim druženjem, na katerem se od hrupa trese vsa soseska, alkohol pa teče v potokih.

Vaši sosedje sicer kršijo serijo zakonov, in sicer tako s področja sosedskega prava, varstva javnega reda in miru kot tudi s področja proti-koronske zakonodaje. 

V skladu s 73. členom Stvarnopravnega zakonika morajo lastniki nepremičnin lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico sosednje nepremičnine, pa se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.

V primeru protipravnega vznemirjanja (za kar gre v vašem primeru) lahko od sosedov s tožbo zahtevate, da prenehajo z vznemirjanjem in da se tudi prepove nadaljnje vznemirjanje. Če vam je bila z vznemirjanjem povzročena tudi škoda, lahko neodvisno od zgornjega zahtevka, sosede tudi odškodninsko tožite. Vsekakor razmislite o tem pravnem ukrepu.

Zaradi protipravnega povzročanja hrupa lahko angažirate tudi policijo. Ta je namreč pristojna, da hrupne sosede oglobi zaradi tega početja. Kdor namreč na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir in počitek ljudi, se kaznuje z globo od 83 do 200 EUR. Ta rešitev je sicer bolj »ad hoc« in cenejša, je pa vprašljivo, ali bo dosegla zaželeni učinek. Izkušnje kažejo, da zgolj enkratno posredovanje pri policiji še ni dovolj, treba je biti vztrajen.      

V okviru proti-koronskih ukrepov bi opozoril tudi na to, da je druženje oziroma žuriranje, pri katerem ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, prav tako prepovedano, pri čemer bi poudaril, da ni prepovedano že vsako tako druženje (povsem dopustna je denimo večerja pri prijateljih, pri katerih vsi udeleženci spoštujejo pravila fizičnega distanciranja).

 Tudi, če gre za žuriranje, pri katerem se ne upoštevajo varnostni ukrepi, lahko o tem obvestite policijo, ki bo kršiteljem izrekla ustrezno globo.