Status dokončnosti ali status pravnomočnosti

Tudi sam v svojih mnenjih in stališčih stalno opozarjam, da si državljani zaslužimo (pravno) državo s poenostavljenimi, logičnimi in do državljanov prijaznimi pravnimi postopki, ne pa državo, ki s pravno državo skregani birokracijo dopušča prevelik vpliv na urejanje družbenih razmerij. Med tema dvema pojavnima oblikama je namreč ogromna razlika, ki je mnogi snovalci naše državne ureditve ne sprevidijo ali je nočejo sprevideti. Državljani se nenehno soočajo s kopico birokratskih neumnostih, ki jim grenijo življenje, in trdno sem prepričan, da krivdo za to nosi oblastna garnitura, ki take nesmisle dopušča.

Formalnopravno gledano je zadeva v vašem primeru enostavna. Odgovor na vprašanje, ali boste zaradi odprave gradbenega dovoljenja prejeli kakšno odškodnino ali ne, je odvisen od navidezno nepomembne »malenkosti«, in sicer od tega, ali je imelo vaše gradbeno dovoljenje status dokončnosti ali status pravnomočnosti. Če je bilo dokončno (dokončnost pomeni, da pritožba zoper tako gradbeno dovoljenje ni več mogoča, ker je denimo potekel rok za njeno vložitev ali pa je bila vložena prepozno, je bila zamujena oziroma zavržena ali zavrnjena), vam odškodnina ne pripada, saj tako gradbeno dovoljenje še ni postalo pravnomočno. Pravnomočno postane šele tedaj, ko je v zvezi z njim izčrpano sodno varstvo. Šele če je bilo takšno (pravnomočno) gradbeno dovoljenje odpravljeno zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti ali zakonitosti prede ustavnim sodiščem (in je to posledica protipravnega ravnanja občine!), oziroma če se je v obnovljenem postopku (oziroma z uporabo drugih izrednih pravnih sredstev) pravnomočno gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo ali je bilo izrečeno za nično in je bilo treba objekt odstraniti kot posledico protipravnega ravnanja organa, ki je tako dovoljenje izdal, ima investitor pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička za povzročeno škodo, ki mu je v zvezi s tem nastala.

Poenostavljeno povedano, do odškodnine boste upravičeni le, če je gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za vaš objekt, že postalo pravnomočno ob zgoraj omenjenih predpostavkah, sicer pa ne.

Nerazumna sporočilnost takšne ureditve je očitno v tem, da se lahko investitorja kaznuje z neizplačilom odškodnine zaradi odprave z njegove strani zakonito pridobljenega gradbenega dovoljenja le zato, ker je začel graditi že takrat, ko gradbeno dovoljenje za njegov objekt še ni postalo pravnomočno, je pa že postalo dokončno. Zakonodajalca ob tem očitno ne zanima, da je do odprave gradbenega dovoljenja prišlo izključno zaradi protipravnega ravnanja občine, ki je sprejela sporni izvedbeni prostorski akt, medtem ko je »krivda« investitorja le v tem, da se kot pravni laik ni ustrezno pozanimal, ali lahko na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja že začne graditi ali ne. Končna posledica take zakonske ureditve je v tem, da bo investitor, ki je ravnal vestno in je zaupal v dokončno gradbeno dovoljenje, moral porušiti svoj objekt brez upanja, da bo zato prejel kakšno odškodnino, občini pa se zaradi njene malomarnosti praviloma ne bo zgodilo nič.