Soočate se s posttravmatsko stresno motnjo

Življenje z osebo, ki ima narcistično osebnostno motnjo, je pogosto naporno, stresno, nepredvidljivo, strašljivo, in zahteva odpovedovanje lastnim interesom, pogosto celo svobodi. Narcis je v svojem bistvu negotova in prestrašena oseba, ki svoj strah preganja na ta način, da izvaja nadzor nad osebo, s katero živi in od katere pričakuje, da ga bo občudovala. Ker je v otroštvu doživljal kronično zavrnitev s strani staršev, je, kot rečemo preprosto, usmeril vso potrebo po ljubezni vase (zavrnitev ni nujno le odtegovanje ljubezni staršev, ampak vsakršno vedenje, ki daje otroku občutek, da ga starši nimajo radi). Narcis zato išče osebo (ali osebe), ki ga bo idealizirala. Želi, da ga drugi občudujejo kot da še vedno išče sijaj v materinih očeh. Kadar mu bližnja oseba ne izkazuje dovolj pozornosti, se ga polasti strah pred ponovno zavrnitvijo, in ustrezno raven pozornosti izsili bodisi s psihičnim, lahko pa tudi s fizičnim nasiljem.

Kar doživljate, je oblika posttravmatske stresne motnje. Izpostavljenost dolgotrajnemu nasilju, oziroma travmi, je pustila posledice kot telesni spomin, ki ga vaša duševnost obudi iz nezavednega in predzavednega in ga manifestira v sanjah, pa tudi v budnem stanju.

Nedvoumnega odgovora na vprašanje, zakaj se boleči spomini v sanjah izrazijo kot tesnobne sanje, nimamo. Freud je postavil hipotezo, da se sanjavec v sanjah vrača na kraj zločina z željo, da bi scenarij napisal na novo. V sanjah naj bi »popravil« okoliščine na zanj ugoden način. Toda, dokler travma ni predelana, so ti poskusi jalovi in sanjavec se znova in znova sooča z nočno moro.

Potem, ko ste se razšli s takratnim nasilnim partnerjem, ste začeli graditi življenje na novo in spoznali partnerja, s katerim pričakujeta otroka. Naposled ste le doživeli družinsko srečo. Toda nepredelana travma se vam sredi noči vrača v obliki tesnobnih sanj in moti vaš duševni mir. Tesnobo v sanjah zbuja grožnja vrednotam, ki vam veliko pomenijo. Sanje uprizorijo sceno, v kateri si »izposodijo« nekdanjega nasilnega partnerja in mu dodelijo vlogo nasilneža, ki vas poskuša oropati vaših vrednot tako, da vas z grožnjo sili v to, da se jim odpoveste in greste z njim. Tesnoba se stopnjuje v moro, zaradi katere se zbudite.

Posttravmatsko stresno motnjo se zdravi s psihoterapijo. V zaupanja vrednem in varnem terapevtskem odnosu počasi, korak za korakom, predelujete travmo. Če vam ponavljajoče se moreče sanje načenjajo duševni mir, potem vam svetujem, da se odločite zanjo. Že neprestano prekinjanje spanca lahko negativno vpliva na vaše duševno in fizično počutje. Pa tudi negotovost in spraševanje, ali se boste naslednjo noč zopet znašli sredi peklá, je neprijetno. Če se boste odločili za psihoterapijo, se zavedajte, da je nemogoče oceniti njeno trajanje. Toda z odločenostjo, vztrajnostjo in discipliniranostjo bi vam moralo uspeti predelati travmo.