Različna obravnava je ustavno dopustna

Izvrstno in aktualno vprašanje ste mi postavili, ki pa terja kompleksen odgovor, in sicer ga je treba osvetliti tako iz moralnega, zdravstvenega, pravnega kot tudi političnega zornega kota. 

Najprej je treba jasno poudariti, da smo vsi tisti, ki smo se cepili zoper bolezen covid-19, naredili vse, kar je trenutno mogoče, za to, da smo zaščitili naše zdravje in zdravje naših najbližjih in sploh zdravje vseh, s katerimi prihajamo v stik. Vsi relevantni znanstveni podatki, ki so trenutno na voljo, namreč kažejo, da smo s cepljenjem precej zmanjšali tako možnost okužbe kot resnejše obolelosti z boleznijo covid-19, pa tudi možnosti, da v primeru okužbe bolezen prenesemo na nekoga drugega. 

Objavljene raziskave v uglednih znanstvenih revijah se sicer med seboj nekoliko razlikujejo, predvsem v številkah, a pod črto tako rekoč vse ugotavljajo isto – s cepljenjem smo varnejši in varnejša je tudi naša okolica. Zdravstveno gledano torej vsaj za zdaj ni argumentov, ki bi narekovali, da bi bili med morebitnim popolnim zaprtjem vsi deležni enakih omejevalnih ukrepov. 

Nalaganje omejevalnih ukrepov za vse državljane ne bi bilo samo nepravično, ker bi s tem oblastniki prelomili svojo obljubo, v skladu s katero so že pomladi cepljenim obljubljali bistveno več svobode v družbenih interakcijah, ampak tudi politično nadvse nespametno, saj bi politiki s tem priznali, da je bila njihova pomladanska in poletna procepilna kampanja neiskrena. Lahko si samo predstavljamo, kakšne bi bile posledice: vsi tisti, ki bi se šli cepit izključno za to, da bi se lahko svobodneje gibali, bi ugotovili, da se jim to »ne splača več«, in želje o 70- do 80-odstotni precepljenosti države bi dobile tragikomičen predznak. 

O diskriminaciji, ki jo omenjate, pa bi želel govoriti izključno v pravnem jeziku, saj se v zvezi z razlago te besede pojavlja veliko, milo rečeno, »eksotičnih« razlag. Diskriminacijo oziroma prepoved diskriminacije lahko povežemo tudi z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Bistvo enakosti pred zakonom je utemeljil že slavni grški mislec Aristotel, ki je dejal, da ni neenakosti, kadar se neenaki obravnavajo v sorazmerju z neenakostjo, ki obstaja med njimi. Enakost pred zakonom torej ne pomeni, da je treba tudi neenake obravnavati enako! 

Drugače rečeno in podobno tudi naša ustavnosodna praksa: načelo enakosti pred zakonom zahteva, da je treba osebe, ki so enake, obravnavati enako in da je treba neenake obravnavati različno v sorazmerju z njihovo neenakostjo, še toliko bolj, če je različna obravnava potrebna in upravičena s stvarnimi razlogi. 

Prevedeno na naš konkretni primer to pomeni predvsem to, da je različna obravnava testiranih, cepljenih in prebolelih (pogoji PCT) od tistih, ki niso cepljeni, preboleli ali testirani, ustavno dopustna. 

Ti ljudje imajo torej lahko več pravic kot tisti, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. In enako bi moralo veljati tudi za morebitno popolno zaprtje – osebe, ki so cepljene, pa seveda tudi tiste, ki so covid-19 prebolele oziroma ki se lahko izkažejo z negativnim testom, bi morale biti deležne manj omejitev, povezanih z morebitnim zaprtjem države. To velja za potovanja, obiske športnih in kulturnih prireditev, rekreativnih dejavnosti, restavracij in podobno.