Čakam in reče, da želi z menoj predebatirati, zakaj se je spremenil. Hvala za zaupanje in priložnost, da iskreno preučim njegovo dosedanje življenje ter mu podam svoje uvide in ugotovitve.
Pred kratkim je prišla urejena dama na začetku tridesetih let, samska, izobražena v tujini, ima svoje uspešno podjetje, in mi zastavila identično vprašanje. Hm, tole je pa že vzorec, ki zasluži več mojega razmišljanja in poglobljene analize, kaj se dogaja z mlajšo generacijo na vrhuncu moči, energije, znanja, ambicij in osebnih vizij partnerstva in oblikovanja družine.
Saj veste, da me zanima, kako mladi ustvarjajo odnose, v prvi vrsti do sebe, in katere vrednote so si oblikovali v teh noro turbulentnih časih, ko ni en dan enak drugemu. V resnici so vsi dnevi dokaj enolični, a nam jih popestrijo bolj ali manj nesmiselni odloki, ki me včasih pahnejo v globoko začudenje, da res obstaja kdo na tej zemeljski kroglici, ki ne zmore skupaj spraviti logičnega nasveta. No, pustimo politiko našega nenavadnega časa, ki nam že vsem preseda, in se vrnimo k mladim posameznikom, ki so se izgubili v lastnem sebstvu in identiteti.
Poslovnež se ne znajde
Obema je skupno tudi to, da sta samska, oba sta pred časom končala dolgotrajni zvezi, ker nista bila več zadovoljna in srečna s partnerjema. Opisujeta mi nekakšen ideal bodočega partnerja oziroma partnerice, ki ga želita. Da manj, kot sta si zamislila, ne bosta več sprejela. Moram reči, da sta oba zelo urejena, omikana, spoštljiva in čedna.
On pove, da ne zna več biti vesel in srečen. Da je bil še pred tremi leti nasmejan in priljubljen v službi in družbi, vsi so se vrteli okoli njega, dela na visokem položaju v multinacionalki, veliko potuje in srečuje ljudi, ki so ga kaj hitro vzljubili, in prek poslovnih stikov je spletel tudi močna prijateljstva. Dogajanje od lanske pomladi mu je odrezalo tla pod nogami, v hipu so bila odpovedana številna poslovna srečanja na različnih celinah. Obstal je v svoji dnevni sobi namesto v kakšnem poslovnem kotičku mednarodnega letališča, kot je pogosto opisoval, kako je užival v potovanjih in medcelinskih letih.
Sicer se je dokaj hitro prilagodil internetnim sestankom, držal se je vseh predpisanih omejitev in dejansko se nekaj mesecev ni srečal z nikomer, ker se je bal, da bi zbolel. Tako se je začelo poglabljanje njegove recimo nesrečnosti, ki se je začela slabo leto poprej, po razhodu s partnerico. Vrgel se je v delo, da ni razmišljal o njej. Ni si privoščil žalovanja ali priznanja, da mu je bilo kljub njegovi odločitvi za odhod hudo. Vse skupaj je kar malce potlačil in racionaliziral, da se to pač zgodi vsakomur in da ga čaka prava dama, ki bo intelektualno zrela in razgledana, z lastnim stanovanjem, samska in seveda zelo privlačna. Ker tega ideala ni in ni, se vedno bolj prepričuje, da je tako zato, ker se ne zna več smejati.
Poslovna dama se ne znajde
Dama mi pove podobno zgodbo. Ko se je vrnila v domovino, se nekaj mesecev sploh ni znašla. Celotna dinamika poslov, odnosov in iskrenosti da se ji je zdela docela neznana, saj je zapustila Slovenijo pred nekaj leti, ko je odšla študirat. Ambiciozna je postavila podjetje na noge in začela uspešno poslovno pot, a je mikrob prekinil razvoj, obstala je s starši v hiši, sicer vsak v svojem nadstropju, a njen poslovni razvoj je bil grobo ustavljen. Nehala se je šaliti in smejati. Ni se več družila z nikomer, še prijateljici iz osnovne šole je porinila na stran, se nehala odzivati na njuna sporočila, kdaj se dobijo. Sprašuje se: »Zakaj sem se spremenila, kaj se je zgodilo, da se čutim zataknjeno, ohromelo v svoji viziji, notranji radosti in veselju nad življenjem, kar je bilo poprej zame značilno?«
Upala bi si trditi, da je oba naša mlada človeka zaznamovalo ne zgolj trenutno stanje strahu in previdnosti, ki se vleče že leto in pol, saj oba navajata vzroke že pred obdobjem korone. Sta perfekcionista, nikoli dovolj zadovoljna z rezultati svojega dela. Oba imata močno potrebo po nadzoru nad seboj in tem, kako poteka njuno življenje. A kot zdaj že vemo, mi obračamo, Bog obrne, in večinoma ni vedno tako, kot smo si zamislili.
Kje sta med in mleko?
Nove generacije so bile vzgajane, da so sposobne vsega in da jih čakata med in mleko, ko se bodo dovolj izobrazili, dobili čudovitega partnerja ali partnerico in bili uspešni tako službeno kot zasebno. Ko doživijo udarce življenja, tudi drobnega mikroba, nepredvidljive okoliščine postanejo del vsakdana, na katere pa se (še) niso sposobni hitro prilagajati in iskati drugačnih rešitev. Njihova vizija se začne rušiti, poglablja se osebnostna frustracija in niso opremljeni, kako se spoprijemati z osebnimi porazi. Verjamem, da je podobnih posameznikov med 25. in 40. letom veliko in imajo zelo podobne zgodbe in razmišljanje kot naša mlada človeka.
Delo na sebi, ozaveščanje strahov, blokad in grajenje zavedanja, da se do uspeha prebijemo pogosto tudi skozi trnje in poraze, lahko vodijo do bolj učinkovite osebnostne strukture, ki se ne bo tako kmalu upognila in predala pasivnemu čakanju, ali se bo kdaj kaj spremenilo na bolje, temveč bo aktivno ustvarjala lastno zavedanje, da je kdaj treba doživeti poraz, da se nato poberemo, otrkamo s sebe preživela prepričanja in samoomejujoče vzorce ter da si upamo oblikovati nove notranje programe, ki nas lahko sčasoma vodijo v iskrene nasmehe, k notranjemu miru in zadovoljstvu.
Nič pa ne gre čez noč, a saj to že veste, kajne?
* Melita Kuhar je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, 031 666 168.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: