Maria Callas se je kot Maria Anna Sofia Cecilia Kalos rodila 2. decembra 1923 v New Yorku. Njena starša sta bila Grka George in Litsi Kalogeropulos. Maria je bila najmlajši otrok. Prvorojenka Jackie je na svet prijokala leta 1917, tri leta kasneje pa je bil rojen še deček Vasilis, ki pa je zaradi meningitisa umrl že v drugem letu starosti. Ko je bila Litsi noseča z Mario, je bila prepričana, da pod srcem nosi sina, saj je bila taka njena želja. Ko je ugotovila, da gre za deklico, je bila zelo razočarana.

Z mamo nista bili v najboljših odnosih

Litsin oče je hčero že pred poroko opozarjal, da z Georgom ne bo nikoli srečna. Dejstvo je, da je bil ta nagnjen k skokom čez plot in tudi po rojstvu otrok se to ni spremenilo. Vseeno so kot družina še nekaj let ostali skupaj. V času Litsine tretje nosečnosti je dal George, ki je v Grčiji sprva vodil svojo lekarno, pobudo, da se je družina preselila v New York. Štiri leta kasneje se je družina ponovno selila; tokrat na Manhattan, kjer je George odprl svojo novo lekarno. Marijina starša sta se leta 1937 naposled le ločila in mama se je s hčerama vrnila v Grčijo.


Litsi je bila veliko bolj naklonjena starejši hčeri Jackie kot Mariji in tega ni skrivala. »Moja sestra je bila vitka in čudovita. Mati jo je imela vedno raje kot mene. Bila sem namreč grdi raček, debela, nerodna in nepriljubljena,« je svoje travme iz otroštva opisala Callasova. Poleg tega je njena mama že hitro prepoznala Marijin talent za petje. Tako jo je že od petega leta dalje silila peti in nastopati, kar Mariji nikakor ni bilo všeč, saj je kasneje, ko je že odrasla, menila, da ji je bilo s tem odvzela otroštvo, ki bi moralo biti igrivo in brezskrbno.

Po zgolj šestih mesecih se je naučila peti najtežje operne arije

Callasova je glasbo naposled vzljubila pri svojih osmih letih. Zmagovala je na različnih radijskih natečajih. Leta 1937 se je vpisala na Grški nacionalni konservatorij, da bi se izpilila na tem področju. Tam jo je poučevala Maria Trivella, ki je bila navdušena nad njeno nadarjenostjo, vendar je ugotovila, da ima deklica manjvrednostni kompleks. V času odraščanja je bila namreč nekoliko močnejše postave, nosila pa je očala z debelimi stekli, zaradi česar med sošolci ni bila preveč priljubljena in se jih je raje izogibala. Zavedala pa se je svoje nadarjenosti za glasbo. Medtem ko so se drugi učenci libreta naučili v dveh mesecih, je Callasova za to potrebovala le en teden. Po zgolj šestih mesecih učenja je bila zmožna peti najtežje operne arije.

Foto: Press Release

Po dveh letih študija na Grškem nacionalnem konservatoriju je izobraževanje nadaljevala na Atenskem konservatoriju pri španski sopranistki Elviri de Hidalgo. Leta 1942 se je Mariji ponudila priložnost, da je nastopila kot glavna zvezdnica v operni predstavi Tosca, saj je oseba, ki naj bi prvotno odigrala to vlogo, nepričakovano zbolela. Callasova je s svojim nastopom navdušila občinstvo. 


Zveza v bogatašem ji je odprla karierne priložnosti

Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa neuspešna v iskanju kariernih priložnosti. V tistem času je bivala v New Yorku. Po številnih neuspelih poskusih je že počasi obupovala. Kasneje je v Veroni spoznala bogatega in vplivnega Giovannija Bat­tista Meneghinija. Zapletla sta se v razmerje in se leta 1949 poročila. Od tedaj naprej je bila njena kariera v njegovih rokah. Zaradi njegove prepoznavosti se je začela ta skokovito vzpenjati. 

Istega leta, kot se je odvila njena poroka, je v Benetkah nastopila v Wagnerjevi operi Valkira v vlogi Brunhilde. Dve leti kasneje je debitirala v Verdijevih Sicilijanskih večernicah. Leta 1952 je nastopila v Kraljevi operni hiši v Londonu v predstavi Norma. Režiser Franco Zeffirelli, ki je bil eden od tistih, s katerimi je Callasova sodelovala na svoji glasbeni poti, je o njej nekoč dejal: »Zgodovina opere se deli na dva dela; pred Mario Callas in po njej.« 

Nov zakon in zaton njene kariere

Leta 1957 je Callasova spoznala slavnega Grka Aristotla Onassisa, v katerega se je zaljubila kljub temu, da je bila v tistem času še poročena z Meneghinijem. Onassis je bil tedaj prav tako poročen in s takratno ženo sta imela dva otroka. Tudi on se je zagledal v Callasovo in spustila sta se v afero in po nekaj letih oba zapustila svoja zakonska partnerja. Maria je bila v razmerju z Onassisom srečna kot še nikoli, medtem ko je začela njena kariera usihati. Izdajati jo je namreč začel glas, kar bi bila lahko delno posledica tudi divjih zabav, kjer je popila veliko alkohola. Teh se je udeleževala skupaj z Onassisom. Otrok, čeprav si jih je želela, nista imela. 


Leto 1968 je bilo za Callasovo precej tragično, saj jo je Onassis zapustil zaradi druge ženske, vdove umorjenega ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja. Z Jacqueline Kennedy se je Grk poročil, ne da bi o svojih načrtih sploh obvestil Mario, ki je novico izvedela v medijih in bila ob njej strta. Vendar pa Onassiseva zakonska sreča z Jackie Kennedy ni trajala dolgo. Čeprav sta z Jackie na papirju ostala poročena do njegove smrti, se je Onassis že po nekaj tednih zakona vrnil v Marijin objem in od takrat naprej sta se dobivala vsak mesec vse do njegove smrti. »V resnici je bila Maria Callas njegova ena in edina resnična ljubezen. Bila je njegova prava žena, čeprav se nista nikoli poročila,« je po milijonarjevi smrti razkril njegov šofer Yaikinto Rossa. 

Žal njuna sreča ni trajala dolgo, Onassis je umrl že leta 1975, star 69 let, kar je Callasovo dokončno strlo, in dve leti kasneje se je za posledicami srčne kapi poslovila tudi sama. Stara je bila šele 53 let.

Foto: javna last

Njeni odmevni citati

»Samo takrat, ko sem pela, sem se počutila ljubljeno.«

»Ljubezen je veliko boljša, ko nisi poročen.«

»Če glasbi ne uspe ugoditi ušesom ter pomiriti srca in čutov, potem je zgrešila bistvo.«

»Ne vem, kaj se dogaja z mano, ko stojim na odru. Zdi se mi, da me prevzame nekaj drugega.«

»Nekateri pravijo, da imam lep glas, spet drugi, da ga nimam. Vse, kar lahko rečem, je to, da naj me tisti, ki jim ni všeč, ne pridejo poslušat.«

»Pravi prijatelji so neprecenljivi, vendar moraš biti previden. Včasih misliš, da je neko prijateljstvo trdno kot kamen, potem pa nenadoma ugotoviš, da je samo iz peska.«

»Ne potrebujem denarja, saj delam za umetnost.«

»Spadam med tiste, ki dajejo. Želim dati nekaj veselja, četudi ga sama nisem imela veliko. Glasba je obogatila moje življenje in upam, da lahko preko mene obogati tudi poslušalce. Če je nekdo po mojem koncertu zapustil operno hišo bolj srečen in miren, je bil moj namen dosežen.«