Novi dom sredi gozdov

»Ko sva prvič prišla v vas Gehlberg, naju je navdušilo idilično okolje, obdano z gozdovi. Hiše, krite s skrilastimi ploščami, so delovale pravljično, poseben čar pa je imela presenetljivo velika zgradba z visokim dimnikom. V nekdanji steklarni je bilo urejenih nekaj apartmajev, ki so bili naprodaj. Pomislila sva, da bi lahko postali najin novi dom, a nisva pričakovala, da se bo to v resnici zgodilo,« ob kavici razgrneta svojo življenjsko zgodbo Linda in Frank. »Po temeljitem premisleku in več neprespanih nočeh sva se odločila za nakup celotne stavbe! Cena je bila ugodna, saj so nepremičnine na nekaterih območjih nekdanje Vzhodne Nemčije še vedno razmeroma nizke. Vseeno sva morala prodati svojo hišo in tako sva se podala na negotovo pot ... Oddaja apartmajev je bila k sreči dokaj utečena, tako da sva z zasedenostjo v prvem letu kar zadovoljna. Vseeno naju čaka še mnogo opravil.«

Linda in Frank počasi obnavljata veliko zgradbo. V njej je še precej praznih prostorov in med našim obiskom so jima pri barvanju oken pomagali Lindini starši. Tako kot še nekateri prijatelji jima večkrat priskočijo na pomoč. Konec koncev je Nizozemska oddaljena le pet ur vožnje po avtocesti, kar ni veliko v zameno za bivanje sredi osvežujoče gozdnate pokrajine. Podjetni par zna vsakomur svetovati, kako lahko preživi čim bolj prijeten oddih. Okolica ponuja obilo možnosti za izlete. V apartmajih so dobrodošli tudi štirinožni prijatelji, saj sta Linda in Frank lastnika dveh psov in dobro razumeta njihove potrebe.

Piknik združuje vaščane

Trenutno živi v vasi okoli petsto prebivalcev. Nekoč je njihovo število upadalo, danes pa se je ustalilo. Številni mladi namreč vidijo možnost za nakup nepremičnine po nižji ceni kot v mestu, življenje na vasi in v bližini gozdov pa je veliko bolj kakovostno, še posebno za mlade družine. V vasi imajo dve trgovini, nekaj gostinskih lokalov, šolo, cerkev in še železniško postajo v bližnji dolini. Turingija je znana po mesnih proizvodih, predvsem klobasah. Tudi v Gehlbergu je mogoče najti prvovrstno ponudbo pri lokalnem mesarju. Ob sredah celo prireja piknike, na katerih seveda ponuja znamenite klobasice in druge dobrote z žara. To je prvovrsten vaški dogodek, na katerem je ob prijetnem druženju na voljo dobra hrana po zmerni ceni. Dobrodošli so tudi turisti, ki po svoje popestrijo vaško življenje. Linda in Frank sta skoraj vedno na pikniku. Nič čudnega, da so ju vaščani že zdavnaj sprejeli medse, poleg tega dobro govorita nemško, saj sta na Nizozemskem živela v bližini nemške meje.

Začelo se je s steklarno

Gehlberg je začel nastajati s postavitvijo steklarne sredi 17. stoletja. Pravi razcvet je začel doživljati nekaj stoletij kasneje. Leta 1895 so le šest tednov po odkritju rentgenskih žarkov po načrtih izumitelja Wilhelma Conrada Röntgena izdelali prve rentgenske cevi. Kasneje so izdelovali tudi laboratorijsko steklo in katodne cevi za televizorje, proizvodnja pa je potekala vse do leta 1995. Potem je sklop tovarniških objektov sameval, vse dokler niso uredili lokalnega muzeja in turističnih apartmajev. Kasneje se jim je pridružila še prijetna kavarna. Nekdanja steklarna je postala mikavno turistično središče ob vaškem parku z ribnikom in le nekaj korakov stran od pešpoti, ki vodijo na okoliške vrhove.

Razgled s Snežne glave

Kar nisem mogel verjeti, da je nekoč v mirne hribovske kraje prihajalo več tisoč turistov dnevno! V času hladne vojne je bilo tod eno izmed najbolj priljubljenih gorskih letovišč nekdanje Vzhodne Nemčije, pa čeprav najvišji vrh Beerberg sega le 982 metrov visoko. Najbolj priljubljen je nekaj metrov nižji Schneekopf – Snežna glava. V neposredno bližino se je mogoče pripeljati z avtomobilom, a veliko prijetneje se je podati na eno izmed poti, ki do golega vrha vodijo skozi mogočne gozdove. Na njem sta kar dva stolpa. Prvi je namenjen telekomunikacijskim napravam, drugi pa turistom. Za majhno vstopnino se lahko povzpnete na vrh, adrenalinski navdušenci pa na stolp kar splezajo, saj so zunanje stene opremljene z oprimki in varovali. Z vrha se ponujajo najlepši razgledi daleč naokoli. V bližini vabi k postanku še planinski dom.

Raj za športne navdušence

Turisti so začeli odkrivati te kraje ob koncu 19. stoletja, ko so ob vznožje hribov speljali železnico. Začeli so prihajati pohodniki in ljubitelji zimskih športov. Danes imajo odlične razmere predvsem za tek na smučeh, in to kar vse leto, saj so v Oberhofu zgradili prvo pokrito dvorano za tek na smučeh v Nemčiji. Ob dobra dva kilometra dolgi progi je urejeno tudi strelišče, ki omogoča treniranje biatlona. Poleg dvorane so v okolici še sankaška in bob steza, nekaj smučarskih skakalnic ter več vlečnic, ki omogočajo alpsko smučanje. Vse to je dovolj, da je postal Oberhof uveljavljeno športno središče, kjer prirejajo tekmovanja najvišjega ranga. Prav tu so se kalili številni nemški nosilci medalj z zimskih olimpijskih iger.

Na pohod s kamnom v žepu

Gozdnato območje prečka ena najbolj znanih nemških pohodniških poti Reinnsteig (med krajema Horschel in Blankenstrein). Pravijo, da najbolj navdušeni ljubitelji hoje na začetku kar teden dolge ture vzamejo kamen iz reke Werre in ga po 168 kilometrov dolgi hoji po grebenu sredogorja Turinškega gozda odvržejo v reko Saale. Pot vsako leto prehodi okoli sto tisoč navdušencev. Koliko jih s seboj res vzame rečni kamen, pa mi ni uspelo izvedeti.

Sprehod skozi male Benetke

Manj kot uro vožnje so oddaljena številna mesta, od deželne prestolnice Erfurt, središča nemške umetnosti Weimar, Eisenacha z enim najmogočnejših nemških gradov (Wartburg) do očarljivega Bamberga. Ta me je očaral na prvi pogled, predvsem zaradi idilične lege ob reki Regnitz. Pravijo mu tudi male Benetke, saj se reka razliva v več rokavih, ob katerih so nekoč stale ribiške hiše. Poslikana mestna hiša na otočku sredi reke je povezana z mostovi, na katerih se navdušeno fotografirajo turisti. Okoliške ulice so namenjene pešcem in so seveda polne skušnjav v obliki galerij, starinarn, restavracij in prijetnih butičnih trgovin. Bamberg je znan tudi po jaslicah v številnih cerkvah, največje pa lahko v adventu občudujete v muzeju v mestni hiši, ki se pohvali tudi s privlačno zbirko porcelana. Univerzitetno mesto se razprostira na sedmih gričih, od katerih se vsak ponaša s svojo cerkvijo. Z ohranjenim srednjeveškim središčem se je mesto uvrstilo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. V Nemčiji seveda ne gre brez piva in v Bambergu so ponosni na menda najboljše dimljeno pivo na svetu. No, dimljen je le slad. Če niste ljubitelji piva, velja pokusiti vsaj lokalno specialiteto – kruh, pri peki katerega namesto vode uporabljajo dimljeno pivo.