Mahatma Gandi pravi: »Če molčiš, te bo slišal samo tisti, ki te ljubi.« Pisatelj Elbert Hubbard pa: »Tisti, ki ne razume vašega molka, zagotovo ne bo razumel niti vaših besed.« Se strinjate?

Gandijeva misel se verjetno nanaša na intimo. V pravi intimi se razumeš tudi brez besed. Opažam pa zadnje čase, da ko nekdo nekoga ne sprejema, čisto zaradi nekakšnega notranjega odpora, tudi njegovih besed ne razume. Nekaj poveš in oseba, ki te ne mara, jih bo povzela tako, da ti lahko škodi. Kot diplomirana novinarka se še kako zavedam vsake izrečene besede; spreobračanje besed, nepravilno sklepanje ali povzemanje na pamet je nekaj, ob čemer dobim ošpice. 

Moškemu ni treba stalno ponavljati, da me ima rad, ker mu verjamem. Moramo pa ženske seveda verjeti vase in se raje vprašati, zakaj me ne bi imel rad. Če bi bila moški, bi me težko obnorela ženska, ki bi ji morala stalno nekaj potrjevati, jo miriti in tolažiti. 

Je lahko molk v odnosih rušilen?

V odnosih se je treba veliko pogovarjati. Pri zametkih konfliktov najprej ustavim konje in še enkrat povzamem situacijo, da hitro preverimo, ali ni nemara šlo samo za nesporazum. Biti pretirano molčeč nima smisla, saj ti nihče ne more brati misli. S tem apeliram predvsem na ženske, naj ne bodo tiho in naj nimajo tihih pričakovanj, ampak naj jasno povejo, kaj želijo. Le tako nas bodo moški lahko razumeli. Jaz takoj povem, kaj se mi zdi v redu, kaj ne, in potem ni težav. Opažam pa, da je ljudem najtežje na svetu spregovoriti o lastnih občutkih. A naši občutki nikoli ne smejo biti težava. Spregovorimo o njih. Mar ni vse že polovico lažje, ko damo to iz sebe? Problem je že tako rekoč napol rešen! 

Vi morate reči slišati, da so resnične? Želite slišati »rad te imam« ali »moti me to ali ono«?

Verjamem, da velja, kar nekdo reče. Verjetno, ker izhajam iz sebe. Če sem rekla, sem rekla. In ravno zato tudi moškemu ni treba stalno ponavljati, da me ima rad, ker mu verjamem. (smeh) Moramo pa ženske seveda verjeti vase in se raje vprašati, zakaj me ne bi imel rad. Kje bo pa še dobil takšno, kot sem jaz! Če bi bila moški, bi me težko obnorela ženska, ki bi ji morala stalno nekaj potrjevati, jo miriti in tolažiti.

Včasih smo govorili o prehitro izrečenih besedah, zdaj v času družbenih omrežij bi lahko govorili tudi o »prehitro zapisanih« besedah ...

Uvedla bi strožja pravila o tem, kaj se sme napisati in česa ne. Zdaj lahko vsak napiše vse. Anonimno seveda. To ni tista svoboda govora, za katero smo se ljudje stoletja borili, ampak sprevrženost, ki zahteva regulacijo.