Ditka je slovenska kantavtorica in skladateljica, ki prihaja s Koroške, svojo glasbeno kariero pa je posvetila uglasbljenju poezije znanih slovenskih pesnikov. Še posebej blizu ji je poezija Ferija Lainščka. Hkrati piše tudi svoje avtorske pesmi v angleščini, s katerimi žanje precejšnje uspehe v tujini. Leta 2019 je tako zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer / Songwriter Fest v Bolgariji, na katerem se je predstavila s štirimi skladbami, nedavno pa je pod okriljem legendarnega britanskega producenta Stuarta Eppsa, ki je med drugim sodeloval tudi z Eltonom Johnom in Robbiejem Williamsom, izšla njena pesem Cold heart.


Ditka je v dosedanjem času izdala že tri albume: Ne spreminjaj me, Ne bodi kot drugi in Ne bodi, kar nisi. V kratkem bo izšel njen četrti album Med nama je angel, katerega predstavitev bo potekala v petek, 1. julija, v atriju kavarne NUK. Prisluhniti ji je možno na različnih koncertih po Sloveniji, hkrati pa jo redno vabijo na poroke, kjer mladoporočencema pričara nepozabno romantično glasbeno ozadje.

Ditka je nasmejana oseba, polna optimizma in življenjskih modrosti. Kot nam je povedala v intervjuju, je glasbi posvetila svoje življenje, pomembno pa ji je, da ustvarja tako, ki jo lahko začuti in se z njo lahko poistoveti. Kljub temu da se je njena glasbena pot začela precej spontano, so ji odlični odzivi s strani poslušalcev dali vedeti, da je uglasbljena poezija tisto, čemur bo posvetila svoje ustvarjanja. Skozi glasbo in življenjske preizkušnje se je, kot sama pravi, v zadnjih letih precej spremenila in izpilila. Še vedno oz. vse bolj pa ostaja zvesta sama sebi. 

V dosedanjem času ste izdali že tri albume, ki so nastali predvsem z uglasbljenem poezije Ferija Lainščka. Čez nekaj dni izide vaš novi album Med nama je angel, pri čemer ste sodelovanje sklenili tudi z nekaterimi drugimi slovenskimi pesniki - Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem, Srečkom Kosovelom in Karlom Destovnikom Kajuhom. Katera od pesmi na albumu vam je najbližje? S katero se lahko najbolj poistovetite?

Vse pesmi so mi zelo blizu, saj vedno izbiram takšno poezijo, ki jo začutim. Med drugim mi je zelo blizu pesem Dan je drugačen Ferija Lainščka. Gre za eno tako lepo ljubezensko zgodbo o čisti ljubezni med dvema. Posebej se me je dotaknila tudi Kajuhova Naša pesem s povsem drugačno tematiko, ki pripoveduje o tem, da je treba zahtevati mir, da bi si lahko zagotovili svetlo prihodnost. Tako se me je dotaknila tudi zato, ker sem jo uglasbila v tistih najbolj nemirnih časih. Zdi se mi zelo pomembno, da lahko preko glasbe, poezije ljudem predam tudi takšna sporočila. 

Zdi se mi, da sem se v teh 10 letih kar precej spremenila. Predvsem sem osebnostno zrasla in to se morda čuti tudi v sami glasbi. 

Pred kratkim ste izjemen uspeh v tujini poželi z avtorsko skladbo Cold heart, ki je prepričala celo legendarnega britanskega producenta Stuarta Eppsa. Ta je med drugim sodeloval tudi z Eltonom Johnom in Robbiejem Williamsom. Od kod ste dobili navdih za besedilo? Morda na podlagi osebne izkušnje?

Ja. Ko pišem avtorska besedila v angleškem jeziku, so ta običajno odraz mojih čustev in osebnih izkušenj. To besedilo je nastalo na podlagi osebne izkušnje osebe, ki mi je zelo blizu. Ta hladen odnos sem ves čas spremljala in ga tudi sama zelo čustveno doživljala. Zdi se mi, da je tudi oseba, o kateri pesem pripoveduje, to vzela za svojo in ji nekako pomaga iti naprej.

Svojo glasbeno kariero ste posvetili predvsem uglasbljenju poezije znanih slovenskih pesnikov. Zakaj prav poezija? Kdaj se vam je utrnila ta ideja?

Pravzaprav se je ta ideja utrnila povsem naključno, ko sem bila še v gimnaziji in smo pri pouku brali poezijo. Moj profesor slovenščine je vedel, da pojem in igram kitaro. Spodbudil me je, da bi uglasbila kakšno pesem od Toneta Pavčka ali njegovega sina Marka, katerih poezijo smo takrat obravnavali. To sem vzela kot zanimiv izziv. Takrat še nisem imela izkušenj z ustvarjanjem glasbe na že napisana besedila, zato sem to delo prepustila očetu Gorazdu, ki je uglasbil pesem Školjka Marka Pavčka. To pesem sem nato pela in igrala na številnih šolskih prireditvah. Odzivi so bili zelo dobri. Vsi so mi rekli, da je pesem super in naj uglasbim še katero. Tako je prišla motivacija. Z očetom sva se začela še bolj posvečati branju poezije in iskala navdih.


Spontano sva začela uglasbljati poezijo naših pesnikov. Ko je oče uglasbil pesem Ne bodi kot drugi od Ferija Lainščka, se je ta zelo prijela med ljudmi in odprla so se nova vrata. Takrat sem začutila, da je moja pot na slovenski glasbeni sceni uglasbljena poezija, saj so bili odzivi vse boljši. Vedno več ljudi je začelo prihajati na koncerte. Začutila sem, da je prav, da to počnem. Vseeno pa sem ves ta čas pisala tudi svoje pesmi v angleščini. Lansko leto sem se odločila, da se bom z njimi usmerila predvsem na tuji trg.

Kakšni so občutki, ko slišite katero svojo pesem izpred 10 let? Bi rekli, da ste se kot glasbenica od takrat do sedaj spremenili in če ja - na kakšen način?

Zdi se mi, da sem se v teh 10 letih kar precej spremenila. Predvsem sem osebnostno zrasla in to se morda čuti tudi v sami glasbi. Sem tudi veliko bolj vpeta v sam proces nadaljnjega ustvarjanja glasbe. Ne samo da napišem glasbo, pridružim se tudi očetu, ko ustvarja aranžmaje, in dodam svoje ideje, povem svoje želje. Pred 10 leti sem vse prepustila njemu in se nisem kaj dosti vključevala v samo ustvarjanje pesmi.

Zdaj mi je še toliko bolj pomembno, da lahko pesmi, ki jih izberem, res čutim in se z njimi poistovetim. Ko gledam nazaj, opažam, da rastem tudi kot komponistka. Uglasbitve postajajo vedno bolj kompleksne, kar je posledica izkušenj in znanja, ki sem ga v teh letih pridobila. Vesela sem, da je tako. Zdi se mi, da je v življenju najbolj pomembno prav to, da ves čas rastemo; tako ali drugače. Da nisem nikjer obstala, ampak da grem ves čas naprej.

Kaj štejete kot največji uspeh v vaši dosedanji karieri?

V bistvu si vse, kar sem do sedaj dosegla, štejem kot uspeh, saj je vse skupaj plod trdega dela. Praktično vse življenje posvečam glasbi. Zdi se mi, da je zame še vedno največji uspeh ta, da pridejo ljudje na moje koncerte. Da so koncertna prizorišča napolnjena in predvsem da imajo ljudje napolnjeno dušo, ko grejo od tod, da rečejo, da jim je bilo lepo. Največji uspeh se mi zdi to, da prepričaš ljudi in da sprejmejo tvojo glasbo.

Mama mi je vedno govorila, da je pomembno razmišljati s svojo glavo, poslušati svoj notranji glas, odkrivati, kaj te veseli. Predvsem se mi zdi, da me je naučila, da je treba znati uživati življenje in živeti v trenutku.

Ste kdaj razmišljali, kje bi se nahajali na tej točki življenja, če vas pot ne bi ponesla v glasbene vode?

O tem sem veliko razmišljala, saj nisem nikoli načrtovala, da se bom z glasbo poklicno ukvarjala. Tudi starši so me ves čas spodbujali, da odkrivam tudi druga področja, da grem študirat kaj drugega kot glasbo. Moj oče je namreč profesionalni glasbenik in ve, da je glasba kar trd kruh. Študirala sem delovno terapijo, saj sem bila prepričana, da bom poklicno pristala v terapevtskih vodah, morda na kakšni nevrološki kliniki, skratka neko delo z otroki. Od nekdaj sem bila prepričana, da bom delala v takem poklicu, da bom pomagala ljudem. Zanimala me je in me še vedno zanima psihologija. Ko sem diplomirala, so se vrata v glasbeni svet prvič odprla bolj na široko, zato sem se odločila za to pot. Nisem si mislila, da bom poklicna glasbenica, sem pa vedela, da me bo glasba vedno spremljala - to pa.


Starši so vam pri ustvarjanju vaše karierne poti nudili trdno oporo. Kakšno popotnico za življenje so vam sicer dali?

Res se moram zahvaliti svojim staršem, ker sta me znala vedno dobro usmerjati in pripravljati na življenje. Mama mi je vedno govorila, da je pomembno razmišljati s svojo glavo, poslušati svoj notranji glas, odkrivati, kaj te veseli. Predvsem se mi zdi, da me je naučila, da je treba znati uživati življenje in živeti v trenutku. Oba z očetom sta mi ves čas predajala vrednote, kot so ljubezen, pomen družine, prijaznost in iskrenost. Vse te vrednote so bile dobra popotnica za življenje in me spremljajo tudi danes. Res sem jima zelo hvaležna, ker sem imela čudovito otroštvo in tudi sedaj, ko sem odrasla, se zelo dobro razumemo.

Katerim dejavnostim se poleg glasbe še radi posvečate?

Glasba me precej celostno okupira, tako da je včasih res težko potegniti črto med tistim, kar je res delo, in tistim, kar je prosti čas. Zelo uživam, ko pišem pesmi, zato mi je to hkrati tudi hobi. Me pa veseli še veliko drugih stvari. Zelo so mi blizu gibanje v naravi, šport, joga. Izobražujem se tudi na področju obrazne joge, taoistične medicine. Sem tudi inštruktorica obrazne joge, ampak trenutno to delam samo zase. Rada tudi kuham, rada imam živali. Veliko časa preživim s svojim kužkom. Zelo rada potujem. Potovanja me zelo navdihujejo. Veliko se mi dogaja.

Sem človek, ki ima raje zimo in jesen. Se mi pa zdi, da starejša kot sem, bolj mi je poletje blizu. Zdaj znam veliko bolje opazovati naravo; kako se spreminja in kaj vse poletje ponuja. Pri poletju mi je najbolj všeč to, da v naravi vse cveti ter da je ogromno sadja in zelenjave. Lahko grem na vrt in to naberem.

Katera destinacija, ki ste jo obiskali, pa se vam je vtisnila v najlepši spomin?

Zelo sta me prepričali Škotska in Irska, ki sem ju pred leti precej podrobno prepotovala. Zelo so mi blizu takšne države, ki ležijo ob oceanu in imajo veliko narave. Vedno znova me prevzame tudi Toskana. Tja se rada vedno znova vračam za kakšen dan ali dva, ker mi je zelo blizu italijanska kulinarika pa tudi sama pokrajina.

Pravkar smo vstopili v poletje. Kako dojemate ta letni čas? Katere so vaše prve asociacije, ko pomislite nanj?

Moram reči, da nikoli nisem bila preveč navdušena nad poletjem. Sem človek, ki ima raje zimo in jesen. Se mi pa zdi, da starejša kot sem, bolj mi je poletje blizu. Zdaj znam veliko bolje opazovati naravo; kako se spreminja in kaj vse poletje ponuja. Pri poletju mi je najbolj všeč to, da v naravi vse cveti ter da je ogromno sadja in zelenjave. Lahko grem na vrt in to naberem. Ta svežina mi je zelo blizu. Tudi to, da lahko poleti plavam v naravnih jezerih ali v morju. To se mi zdi super. Mi pa ni preveč všeč ta huda vročina.