Alan se je sredi avgustovske vročine odločil odpotovati k bratrancu v London, seveda sam, saj je bila Zvonka že v petem mesecu nosečnosti in se ni odločila za potovanje. Srečna je hodila v službo in domov, s prijateljicami in sorodstvom klepetala dolgo v večere. Napočil je dan Alanove vrnitve, vse je bilo pripravljeno, najeto stanovanje se je sprostilo zanju. 

Anonimni klic ji je nekega dne povedal, da je bil njen Alan v Londonu s prijateljico. Zinka se je smejala, a na koncu ni imela miru. 

Zvonka je čakala na balkonu, da ga zagleda, a ga predolgo ni in ni hotelo biti. Poklicala je k njegovim, ali je morda kaka zamuda, a so ji rekli, da je preutrujen in je legel. V njej se je zbudilo nekaj nejasnega, kako da je utrujen, saj je star 29 let. Črv dvoma je glodal s prvo hitrostjo, se stopnjeval zvečer, ker ga ni in ni bilo. Njeni starši so delili skrb, da ni na poti zbolel in noče povedati. Vse mogoče razloge so iskali, da bi jo potolažili. 


Pozno zvečer je pozvonil pri vhodu, Zvonka mu je stekla v objem, a njegove roke niso bile tako čvrste kot vedno. Skoraj odrinil jo je in sedel ter brž začel pogovor z njeno družino. Opazovala ga je, srečna, presrečna, kajti naslednji dan se bosta odselila. A ko je beseda nanesla na dejstva, je postal mrk in dejal, da se prav nič ne mudi, kje je še rojstvo …

Jesen je že barvala listje, a onadva se še vedno nista preselila, vedno je bilo kaj vmes. Alan je pogosto pozabil priti pravočasno, Zvonka mu je vselej oprostila, se vsa predala pričakovanju deklice, do rojstva je manjkalo še šest tednov. Anonimni klic ji je nekega dne povedal, da je bil njen Alan v Londonu s prijateljico. Zinka se je smejala, a na koncu ni imela miru, pa je to dekle poklicala, »poštenjak« ji je dal številko mobitela. 

Halo halo in pogovor je stekel, seveda najprej prijazno z vprašanjem, ali res pozna njenega fanta. Potrditev ji je vzela sapo, a na vprašanje, koliko se poznata, je bil odgovor molk in prekinitev zveze. Zvonka je brž poklicala Alana, ni mu hotela ničesar reči po telefonu. Prišel je ves zbegan, verjetno je že bil obveščen, si je mislila. Na vprašanje, ali pozna Sonjo, je vzrojil: »Seveda jo poznam, saj sva skupaj v službi, kaj neki sploh hočeš?« 


Dan D, najslabši dan, ki si ga nosečnica lahko zamisli, je odprl vrata na široko. Po besednem podajanju »žogice« ji je zatrjeval, da nima z njo ničesar, da je zmešana, nora, kako je pomislila na kaj takega.

Dnevi so odhajali v prazno, oboji starši nestrpni glede selitve, a Zvonki vse skupaj ni dalo miru. Sestro je nagovorila, naj izve, kdo je skrivnostno dekle. Rezultat je bil dokaj kilav, a na srečo jo je dekle samo poklicalo. Trpek pogovor, ki je razkril, da je res bila skupaj z Alanom v Londonu, a da je med njima konec. Klofuta je žgala lica, nobena je pravzaprav ne bi tako bolela kot dejstvo, da jo je zaročenec prevaral. Po besednem dvoboju ga ni bilo več blizu, še več, delal se je celo užaljenega, ker je vohunila za njim. V porodnišnico sta jo spremila starša, obvestila seveda novega očeta, a ni prišel pogledat deteca, z izgovorom, da je prehlajen.

Zvonka je prišla domov, o Alanu ne duha ne sluha, končno so ga njegovi primorali priti. Deklice si ni upal prijeti v roke, v Zvonkinem srcu je ugasnila zadnja iskra, da bo kljub vsemu dobro, postal je očka in se bo spremenil. Danes mineva 11 let od tistega dne, nikoli več se ni pojavil. Njegova obupana družina je nazadnje celo njo obtožila, da jim je uničila življenje, zakaj je šla rovarit, poizvedovat. In tukaj se pamet ustavi: ona da jim je uničila življenje? Za božjo voljo, kaj pa deklica, ki živi z mamico samohranilko brez očeta, kdo pa je njej spodkopal otroštvo; ja, taki ljudje bi takoj rekli: no ja, to pa je že druga zgodba, mi nimamo nič s tem.