1 Voda, blato in glina, reka Nadiža
Turkizno modra Nadiža izvira v Breginjskem kotu, pod dolgim grebenom Stola. Njen hudourniški značaj ustvarja množico prodišč, tolmunov in korit. Poleti privablja številne kopalce. Je ena izmed najčistejših in najtoplejših alpskih rek ter po ustnem izročilu celi rane in učinkuje zdravilno. Zaradi razmeroma visoke temperature, čiste vode in mirnega toka je primerna za kopanje. Ob reki je urejenih več naravnih kopališč, povsod pa je poskrbljeno za parkiranje. Okolica Breginjskega kota je energijsko zelo močna, posebno mesto pripada potoku Klatnici. Po vodo v ta zdravilni izvir so že nekoč kosci pošiljali svoje otroke. Podobno zdravilno, za oba spola, samo da nekoč niso vedeli za njegovo posebno moč, je blato pri mostu in nekdanjem mejnem prehodu Most na Nadiži. V resnici ne gre za blato, temveč glino. Pravijo, da gre za nedvomno odlično zdravilo. Glina naj bi bila zelo dobra, zdravilna in živa, sicer pa je znano, da spada med najstarejša vsestranska naravna zdravila. Deluje kot goba, saj vase vleče strupe in jih izloči iz telesa, preprečuje razvoj škodljivih snovi in bakterij ter različne bolezni.
2 Zdravilno jezero Kreda, Zgornja Radovna
Kreda je majhno umetno jezero v dolini reke Radovne. Pravzaprav sta kar dve jezeri s tem imenom. Prvo Kredo bomo našli ob poti iz Zgornje Radovne v Mojstrano, tisto zdravilno pa nekje na pol poti med Zgornjimi Gorjami in Zgornjo Radovno. Zdravilna Kreda je obdana z jezersko travo in visokimi drevesi. Jezero je dobilo ime po kredi, ki so jo tam kopali za izdelavo cementa od konca 19. stoletja pa vse do leta 1985. Med kopanjem krede se je ustvarila vdolbina in se počasi napolnila z vodo. Trenutno je območje jezera v zasebni lasti, veliko obiskovalcev doline pa se v poletnih mesecih v njem kopa. Starejši prebivalci Mojstrane se spominjajo zdravilnih učinkov, ki naj bi jih imela voda. Rane in praske na takrat še otroških telesih so se jim nenavadno hitro celile. Prav tako hitro so izginjali mozolji, kar je bilo še posebno privlačno za mlade. V dežju je bila voda celo toplejša. Kadar je bilo sončno, je bilo na bregu okoli jezera toliko ljudi, da si težko našel prazen kotiček. Zdaj gneče sicer ni, k sreči pa je poskrbljeno za parkiranje in dostop do jezera.
3 Toplice v dolini Kopačnice, Hotavlje v Poljanski dolini
V dolini Kopačnice nad Hotavljami v Poljanski dolini izvira termalni vrelec. Zdravilno vodo omenja že loški urbar iz 17. stoletja, v vodi pa so se pred dvesto leti zdravili idrijski rudarji, ki so bolehali za kožnimi boleznimi, saj je v njej precej žveplene soli. Konec 19. stoletja so se o termalnem vrelcu razpisale Kmetijske in rokodelske novice, nato pa so bile poljanske terme kar malo pozabljene. Občina Gorenja vas - Poljane je leta 2005 zvrtala kar 460 metrov globoko vrtino. Doslejšnje ugotovitve in raziskave so pokazale, da je termalni vir pravi turistični biser in izziv za razvoj turizma v Poljanski dolini. V letu 2011 so se prvič lahko v raziskovalnem bazenčku tudi uradno in z dovoljenjem občine že kopali. Že prve vrtine so pokazale, da je pretok vode enajst litrov na sekundo, kar bi omogočilo nepričakovane možnosti za razvoj. Temperatura vode na izviru je stalnih 23,4 stopinje Celzija. Občini Gorenja vas - Poljane je uspelo kupiti celotno zemljišče kmetije pri Topličarju, poiskala pa je tudi ustreznega zasebnega partnerja za razvoj turizma v tem predelu Poljanske doline, ki je pred kratkim dobil koncesijo za izrabo tega vodnega vira.
4 Topli vrelec: Straža pri Spodnjih Pirničah
Sredi polj pod Spodnjimi Pirničami v občini Medvode je razmeroma močan izvir Straža s temperaturo vode od 18 do 23 stopinj in s pretokom od šest do osem litrov na sekundo, ob njem pa je naravno mokrišče z zanimivim redkim rastlinjem in bogato favno. Ob izviru je urejen manjši bazen, ki predvsem domačinom poleti zagotavlja prijetno ohladitev. Po vodo iz izvira, ki je po doslej izvedenih raziskavah zelo kakovostna, hodijo ljudje iz bližnje in daljne okolice. Izvir je že zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena, radi pa bi, da bi občina zaščitila tudi širše območje, tako da bi vključili še bazen, mokrišče in kamnolom. V bazenu na Straži so v preteklosti ženske prale perilo, saj je v izviru voda s stalno temperaturo. S kočijo so včasih na Stražo vozili tudi perilo smledniških grofov. Na tem znamenitem kraju so se torej sestajale žehtarice iz bližnjih vasi in med pranjem izmenjavale novice in novičke, kaj pokomentirale in kaj dodale. Kroži pa tudi zgodba o čudežni moči vode, saj naj bi ženskam pomagala pri odpravljanju neplodnosti.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: