Pravzaprav bi moral Matija vedeti, zakaj je nedelja tako neprijetna, zakaj je Pavla nedostopna. Zaveda se, da je krivda njegova. Ko le ne bi tako silil Pavle k spolnosti. Ampak ne, ni se mogel obvladati. Najprej je poskusil s prijaznostjo, nežnostjo in se ni oziral na njene proteste. Objemal jo je, božal, segel z roko pod bluzo in ob tem ni hotel opaziti, da ji ni do seksa in je čedalje bolj razdražena. Končno ji je prekipelo. »Zoprn si,« mu je zabrusila z vreščečim glasom. Zdaj jo Matija kaznuje z ledenim molkom, ona se je zaprla v spalnico. Nesrečna sta. V bistvu se ljubita in imata dober seks, toda zakaj ni tistega dne upošteval, da Pavli ni do njegovega ljubkovanja in spolnosti. Zakaj je prestopil nevidno mejo, ki mu je sicer dobro znana: seks obema v zadovoljstvo, ne zato, ker si eden želi.



Nihanja

Matija je človek z napačnim odnosom do tujih mej. Dokler ni bil resno zaljubljen in ni spoznal Pavle, mu ni padlo na pamet, da bi dekle silil k seksu, da bi od nje zahteval, česar mu ni bila pripravljena ponuditi na pladnju. Toda pri Pavli, v katero je noro zaljubljen, je odpovedalo spoštovanje mej, ki jih je postavila. Pri njej je prepričan, da mu je vse dovoljeno. Le zakaj? Tudi Lucija ima težave z mejami. Če ima prijatelja, ki je divji in radoživ v postelji, je tudi sama taka. Če je partner nežen, je nežna ona. Lucija nima vzpostavljenih svojih meja, vedno niha sem in tja, je nezadovoljna in nezadovoljena.

Ograde

Sposobnost, kako spoštovati meje, ki jih postavljajo drugi, se razvije v zgodnjem otroštvu. Nastane v skupnem življenju z ljudmi, ki otroku dosti pomenijo, ki mu določijo meje, spoštujejo pa tudi meje, ki jim jih določi otrok. Če je vse ali dovoljeno ali prepovedano ali še slabše: enkrat tako, drugič drugače, otrok ne more razviti odnosa do meja drugih ljudi, kar pomeni, da ne upošteva njihovih želja in potreb. Sistem nevidnih meja je kot ograja, ki nas varuje pred vdorom v naše najintimnejše, v naše bistvo, ki ga nismo pripravljeni deliti z drugimi ali vsaj ne takrat, ko se drugim zahoče. Ljudje, ki spoštujejo tuje nevidne meje, zahtevajo tudi spoštovanje svojih, in to je sistem, ki je eden od temeljev dobrega, srečnega skupnega življenja.



Neobzirnost

Nevidne meje so spoštovane ali kršene vsak dan. Andrejo nesramno izrabljajo starši in brata. Vsako nedeljo preživi edina od otrok v domači hiši, čeprav bi bila rada drugje in ima svoje želje, ki si jih ne upa povedati. Nihče se ne ozira na njene težave z želodcem, nihče se ne zaveda, kako grobo kršijo njeno osebno življenje in zanikajo njeno bistvo. Luka ima slab občutek, da ga kolega izkorišča. Vsak dan ga pelje v službo in domov, kar pomeni dodatne kilometre. Kolega ga v dveh letih ni vprašal, ali lahko prispeva za bencin in druge stroške. Tako samoumevno se mu zdi, da ga vozi, Luka pa je preobziren, da bi načel to temo.



Vrata

Ni lahko v odraslih letih doseči, da drugi spoštujejo naše meje. Nič ne pomaga, če sami spoštujemo njihove, ljudje, ki od otroštva počnejo vse, ki jim je vse dovoljeno, ne poznajo obzirnosti do drugih. In ker je to tako zelo težko spremeniti, strokovnjaki svetujejo vsem, ki se odločajo za trajno zvezo, naj dobro preizkusijo partnerja in zahtevajo od njega upoštevanje mej, ki jih sami postavimo. Tega se ne da narediti v enem dnevu niti v enem tednu, v nekaj mesecih pa boste že vedeli, kaj lahko pričakujete. Seveda pa morate tudi sami zelo strogo upoštevati njegove meje – če jih ima. Če jih nima in mu je vse dovoljeno, zaprite vrata od zunaj.