Pravite, da ločimo med pozitivnimi in negativnimi simptomi. 

Najbolj znani so pozitivni, na primer halucinacije (večinoma akustične) in blodnje – napačna prepričanja, ki jih ni mogoče spremeniti z logično razlago. Negativni simptomi se izražajo zlasti s pomanjkanjem volje za socialne stike in druge aktivnosti, hitrim menjavanjem hobijev ali študijskih smeri pri mladih, pretiranim poglabljanjem v svoj notranji svet, skromnim verbalnim izražanjem tako po količini kot vsebini in odsotnostjo čustvenega odziva na dogodke v okolici. Negativne simptome teže prepoznamo kot pozitivne, saj se od običajnega duševnega funkcioniranja ne razlikujejo tako izrazito kot pozitivni. Kadar pozitivni simptomi niso izraženi, je pogosto težko ločiti negativne od tistih pri depresiji. Če govorimo o pomanjkanju volje pri depresiji, gre za posledice globoke potrtosti oziroma žalosti, pri shizofreniji pa za posledice subtilnih okvar možganskega tkiva, predvsem v čelnem delu. Načeloma je potrtost pri depresiji bistveno bolj izrazita. 

Kako poteka zdravljenje? 

Z antipsihotičnimi zdravili nam večinoma uspe povsem odpraviti halucinacije in blodnje ali pa jih vsaj bistveno ublažiti. Pri negativnih simptomih so zdravila praviloma veliko manj učinkovita. Lahko se celo zgodi, da se ob zdravljenju še okrepijo. Zaradi odpornosti proti zdravljenju negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo delovanje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuresničena potreba. Temeljna cilja zdravljenja shizofrenije sta v glavnem dva: odpraviti bolezenske simptome, nato pa vrniti funkcioniranje bolnika na raven pred začetkom bolezni. Stanje okrevanja, ko sta pretežno izpolnjena oba cilja, optimalno psihično stanje pa traja več let, za zdaj doseže le nekaj več kot 10 odstotkov bolnikov. Poudariti je treba, da je potek bolezni precej izrazito neheterogen. Pri shizofreniji je dolgotrajno zdravljenje vsekakor neizbežno, več mesecev, tudi let. 

Kako je z operativnim posegom na možganih pri hudi shizofreniji? 

Te operacije so bile pogoste zlasti v ZDA po drugi svetovni vojni, kadar farmakološko zdravljenje ni zadoščalo oziroma ni bilo učinkovito. Gre za operacijo, s katero so deloma pretrgali povezave med čelnim režnjem in ostalim delom možganov. Težave pri pacientih so se delno umaknile, toda pojavile so se hude neželene posledice: apatija, pasivnost, motnje zaznavanja itn. Te operacije v zelo majhnem deležu ponekod še vedno izvajajo, vendar jih v Sloveniji nikoli nismo. Naša zdravstvena zakonodaja prepoveduje kakršne koli možganske operacije zaradi mentalnih motenj. Obenem je treba dodati, da je obisk specialista psihiatra v Sloveniji eden redkih, za katerega posameznik ne potrebuje zdravstvene napotnice.