Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisoč leti in več urejali prve kostanjeve gaje. Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja in mile zime, kjer so padavine obilne, zračna vlaga pa visoka.
Obrodi vsako leto, močneje pa vsake tri. Eno drevo rodi na leto od sto do dvesto kilogramov plodov, ki veljajo za zelo zdravilne. V ljudskem zdravilstvu je nadvse cenjeno tudi posušeno listje. Obilno cvetje daje poleti okusen med. Kostanj ne vsebuje holesterola, ima malo maščob, je dober vir mineralnih soli, vsebuje vitamine in beljakovine.
Hranilna sestava
Glavni značilnosti kostanja sta nekoliko višja energijska vrednost in odlična mineralna sestava, ki se glede na sestavo zemlje, kjer raste drevo, močno spreminja, zato ni vseeno, kje ga naberemo. Skoraj polovico sveže mase ploda zastopajo ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev je veliko manj. V kostanju je do šest odstotkov beljakovin, okoli dva odstotka maščob in precej folne kisline. Med rudninami je največ kalija in fosforja, nezanemarljivi so tudi nekateri pomembni elementi v sledovih. Vsebuje še malo vitaminov C in A, po vsebnosti pa izstopajo nekateri predstavniki skupine B-kompleksa, predvsem vitamin B6.
Zdravilne učinkovine
V ljudskem zdravilstvu se čaj iz kostanjevih lupin uporablja za lajšanje črevesnih težav, predvsem diareje. Bogat je s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, zato je še posebno primerna hrana za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Poparki in prevretki iz listov se uporabljajo za zdravljenje želodčnih težav in kot blažilo za vneto grlo. Posušeno listje, ki ga poparite in iz njega pripravite obkladek, pa pomaga blažiti simptome bronhitisa in umirja napade oslovskega kašlja. Med poznavalci je zelo cenjen tudi kostanjev med, za katerega je značilen grenko-sladek in močan okus. Vsebuje veliko rudnin in cvetnega prahu ter slovi po blagodejnem učinku na dihala. Pripravki iz surovih plodov pomagajo pri težavah s krčnimi žilami.
Nakup in shranjevanje
Najbolje bo, če boste združili prijetno s koristnim in ga v bližnjem gozdu nabirali kar sami. Lahko ga tudi kupite na tržnici ali v trgovini. Kostanj, ki ga pred uporabo pustite nekaj dni odležati doma, bo postal nekoliko slajši, vendar ne čakajte predolgo, saj ga medtem lahko napadejo črvi. Preberete ga in presodite, ali so plodovi dovolj zdravi za shranjevanje ali jih je treba čim prej porabiti. Zdravi kostanji se bodo na hladnem ohranili teden ali dva. Ob daljšem skladiščenju se izsušijo. Če so plodovi vlažni in umazani, jih najprej operite in nato razprostrite po kuhinjski krpi, da se dobro posušijo, sicer se bo med shranjevanjem na njih hitro začela nabirati plesen.
Kostanj lahko tudi zamrznete in se s pečenim sladkate pozimi. Plodove posušite in v lupino zarežite, da se bodo kasneje lepše spekli. Zložite jih v plastične posodice ali vrečke za zamrzovanje in jih dobro zaprite. Lahko pa shranite tudi moko. Surove plodove olupite in razporedite na pekač, postavite v pečico, suhe shranite v dobro zaprtih posodah.
Uporaba
Daleč najbolj priljubljen je pečen, takoj za njim pa kuhan. Gurmani prisegajo tudi na kostanjev pire. Tega lahko tudi kupite že pripravljenega, svežega ali zamrznjenega. Najbolje bo, če si ga boste privoščili kot samostojen obrok. Zraven ne pijte mošta, čeprav je to pogosto v navadi, ampak raje čaj ali vodo, sicer vam lahko ponagaja prebava. Za popestritev pripravite še malo dušene zelenjave, juho ali solato.
Pire in moko lahko uporabite za pripravo peciva, potice, kruha ali kot nadev za perutnino. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem, za posebno poslastico pa velja kandiran kostanj.
Posušene plodove zmeljite in iz njih skuhajte odlično in hranljivo polento ali žgance. V francoski kuhinji uporabljajo kuhane in olupljene tudi kot prilogo k zelenjavnim in mesnim specialitetam ali pa iz njih pripravijo priljubljeno kremno juho.
Triki proti napenjaju
Veliko ljudi toži, da jih kostanj napenja. Temu se je mogoče izogniti, če ga natančno olupimo in odstranimo tudi notranjo kožico.
Pred pečenjem ga obvezno zarežemo in spečemo na zmernem ognju. Tik pred koncem ogenj okrepimo. Položimo ga v vlažno krpo ali pokrito posodo, da se laže lupi.
Ne pretiravajte s količino. Za en obrok zadostuje od 200 do 250 gramov na osebo. Previdni naj bodo tudi sladkorni bolniki, saj je izredno okusen, tveganje za prekoračitev in posledično previsok krvni pritisk pa je večje. Kuhan je laže prebavljiv od pečenega, zato je bolj priporočljiv za ljudi, ki imajo težave s prebavo, pa tudi za starejše.
Morda vas zanima še --> Najbolj znana kostanjeva sladica na svetu in recept, kako jo pripraviti
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: