V nedavni objavi na spletu ste opozorili, kako škodljivo je lahko že to, da imajo otroci na igrišču na nogah japonke, pa tudi odraslim ne priporočate, da bi jih nosili prav pogosto. Zakaj ne?

Ne gre le za to, da japonke prispevajo k nastanku ploskih stopal, težavno je, ko jih ljudje nosijo na dlje trajajočih sprehodih. Ta vrsta obutve ustvarja popačen vzorec hoje, ko stopalo ves čas po malem grabi japonko, da ne zdrsne dol. Mišice stopala so zato nenehno v zakrčenem stanju, v resnici pa je njihova naloga, da se stopalni lok med hojo stalno razteguje kot elastika. Dolgotrajno nošenje japonk ni slabo le za stopalo, temveč celotno telo.

Prav tako hrbtenico?

Tudi. Med zdravim gibanjem podobno kot pri frači nastane kinetična energija, ki se prenaša po telesu in s tem so druge mišice telesa malce razbremenjene. Pri nepravilnih gibih tega seveda ni in se gibamo bolj robotsko in se prej poškodujemo. Če že moramo imeti japonke, bi morale imeti pašček za pritrditev na stopalo. Vsekakor je bolje izbrati sandale. Ne nazadnje pa je pri otrocih tako, da se z japonkami na nogah ponavadi manj naravno gibajo, denimo ne plezajo po drevesih ipd.



Katere navidezno lahke vaje, ki jih radi izvajamo tudi poleti, so lahko škodljive? Pri čem je treba biti posebno previden?

Pri trebušnjakih. Ti upogibi trupa namreč najbolj povečajo znotrajtrebušni pritisk. Ne le da se trebuh napihuje navzven, hkrati pritiskamo na trebušno steno, medvretenčne diske, pri ženskah še posebej na medenične organe, torej maternico, mehur oziroma mišice medeničnega dna. Nekdo, ki bi delal po sto, tristo trebušnjakov na dan, bi na dolgi rok povzročil bodisi diastazo rektusov oziroma razmik površinskih trebušnih mišic – ta se pojavi tudi pri moških, denimo pri očetu pilatesa Josephu Hubertusu Pilatesu – bodisi hernijo medvretenčnih diskov, inkontinenco ali povečanje medeničnih organov, kar ženska občuti, kot bi ji nekaj v nožnici pritiskalo proti tlom. Lahko se pojavijo tudi različne kile.

Kolesarjenje je odlično, kar zadeva skrb za srce in izgubo kalorij, a ne smemo pozabiti, kaj se hkrati dogaja s telesom z biomehaničnega vidika. Na kolesu sediš, zakrčen imaš prsni predel, roke naprej, si torej v položaju, ki ga nenehno ponavljamo že v službi za računalnikom.   

Kakšno je torej pravilno izvajanje ženskih trebušnjakov?

Izpostavila bi splošno omejenost, ko veliko naših učiteljev v šolah in trenerjev še vedno misli, da lahko trebušne mišice utrdimo le s klasičnimi trebušnjaki. V tujini pa že nekaj let postajajo vse bolj priljubljeni trebušnjaki brez trebušnjakov. Samo na youtubu najdemo številne videe z vajami na to temo. Pri nas v Sloveniji tudi ta nova dognanja sprejemamo precej z zamikom. Treba je razumeti, kako trebušne mišice delujejo v vsakdanjem življenju. V prvi vrsti namreč stabilizirajo hrbtenico oziroma preprečujejo, da bi se telo nenadzorovano upogibalo nazaj ali levo in desno kot barka. Pri treningu trebušnih mišic je bistveno, da izvajamo rotacijske vaje. (Gre na kolena in nakaže, da ima ob strani na steni pritrjeno elastiko, ki jo drži v rokah in razteguje tako, da hkrati suče zgornji del telesa v svojo desno oziroma levo stran.) Tako se izognemo škodljivemu upogibu trupa, saj so trebušne mišice ves čas v isti dolžini, medtem ko jih pri klasičnih trebušnjakih skrajšujemo ter imamo, kadar jih delamo zares veliko, posledično tudi bolj ukrivljeno držo.


Priporočljiva vaja za trebušne mišice

Vaša vadba je osredotočena prav na zaščito oziroma krepitev ženstvenosti, organov v povezavi z maternico.

Drži, hkrati pa je treba paziti tudi na dihanje. Marsikdo pri izvedbi določenega giba zaradi lastne šibkosti zadrži dih in s tem znatno poveča pritisk znotraj telesa. To ni v redu. Najbolje je, da izdih poteka hkrati z gibom ali pa medtem denimo rečemo šššššš.

Kar zadeva zdravo gibanje, so vam zgled časi, ko smo bili ljudje še lovci in nabiralci ter nismo bili okuženi s slabimi vzori civilizacije, ko denimo po osem ur sedimo na stolih in v avtomobilih, pred televizijo ipd. Eden naših sogovornikov prof. dr. Nejc Šarabon s fakultete za vede o zdravju je izpostavil prav ta problem sedentarnosti ter zakaj ni pametno, potem ko presediš pol dneva, sedeti še dve do tri ure na kolesu ali se podati na rolerje, kjer smo prav tako rahlo prepognjeni v pasu ter imamo pokrčena kolena že zaradi ohranjanja ravnotežja.

Številni pripomočki pri športu so popolnoma nenaravni. V prazgodovini je človek za preživetje predvsem prehodil, precej manj pa pretekel v povprečju 15 kilometrov na dan. Kolesarjenje je odlično, kar zadeva skrb za srce in izgubo kalorij, a ne smemo pozabiti, kaj se hkrati dogaja s telesom z biomehaničnega vidika. Na kolesu sediš, zakrčen imaš prsni predel, roke naprej, si torej v položaju, ki ga ves čas ponavljamo že v službi za računalnikom. Sploh s kolesarjenjem v klanec se na ledveni del ustvari še večji pritisk; s tem zelo krepimo zadnje stegenske mišice ter premalo zadnjične mišice. Te so zelo pomembne tako pri hoji kot teku, ker so glavne iztegovalke kolka nazaj. Kdor rad kolesari, se vozi z rolerji ali kaj podobnega, naj to počne še naprej, a to naj ne bo edini šport. Vsega po malem je najboljša izbira, tako kot pravimo pri zdravi prehrani. Vsekakor je bolje migati kot doma ležati na kavču.