Kakšen je zdrav sklep?

V zdravem sklepu sta v kontaktu dve kosti, ki sta na koncih oblečeni v sklepni hrustanec. Ves sklep je ovit s sklepno ovojnico, ki daje stabilnost, obstaja pa tudi notranji sinovialni sloj, ki izloča minimalne količine sklepne tekočine in služi za optimalno trenje ter prehrano hrustanca. Sklep premikajo mišice, praviloma pri stabilizaciji sklepa sodelujejo tudi zunajsklepne in znotrajsklepne vezi. Na stičišču mišic so mišični sluzniki oziroma burze, ki skrbijo za optimalno drsenje mišic. Mišice, ki premikajo sklepe, so normalno oživčene in prekrvljene. Po obliki so različni; od valjastih do kroglastih. Najbolj gibljiv sklep na telesu je ramenski med lopatico in nadlahtnico, največji pa kolenski.


Bolečine se razlikujejo. Zakaj nas sklepi najpogosteje bolijo?

Bolečine v sklepu so pogojene z znotrajsklepnimi in zunajsklepnimi vzroki. Prvi so predvsem obraba hrustanca, poškodbe znotraj sklepno ležečih vezi, okvara, denimo meniskusov v kolenu, labruma v kolku in v rami. Pogost vzrok za bolečino je vnetje notranje sklepne oziroma sinovialne ovojnice. Ta je lahko prizadeta pri metaboličnih boleznih (denimo putika – protin), vnetje pa lahko nastane tudi pri sklepnem revmatizmu (revmatoidni artritis in podobne bolezni). Notranja sklepna sinovialna ovojnica se lahko vname tudi pri običajni obrabi. Znotrajsklepna ovojnica lahko izloča nenormalno sklepno tekočino, v kateri je lahko različna količina vnetnih celic. Pri vnetnem revmatizmu, gnojnem vnetju ali metaboličnem vnetju je število levkocitov lahko višje kot od 70 do 100.000 na mikroliter. Drug sklop vzrokov za bolečine v sklepih pa je na t. i. fasadi sklepa. Tam se naraščajo različne mišice, ligamenti, burze in lahko povzročajo bolečine, ki so včasih težko ločljive od tistih, ki nastajajo iz znotrajsklepnih vzrokov. Zelo pogosto pa je vzrok za bolečino kombinacija delovanja obojih. Vzroke je treba ločiti, saj so znotrajsklepni lahko razlog za operativno terapijo, zunajsklepni pa praviloma niso.



Kateri so dejavniki tveganja za poškodbe sklepov?

Dejavniki tveganja za poškodbe sklepov so predvsem oblika, način in intenzivnost športne aktivnosti same po sebi, poleg tega pa stanje mišic. Močne mišice so aktivni stabilizatorji, ki lahko preprečijo marsikatero poškodbo sklepa. Od drugih dejavnikov tveganja lahko naštejemo tudi povečano ligamentarno ohlapnost, prirojeno nestabilnost sklepov, stanje po poškodbi ligamentov in vezi in nevrološke okvare.


Ali so stare poškodbe tudi lahko vzrok bolečin?

Stare poškodbe so lahko vzrok za bolečine. Po zlomih je mogoča t. i. sekundarna artroza, ker lahko pri poškodbi pride do motnje prekrvavitve ali neravnin v sklepu. Problem so tudi poškodbe vezi, kjer se zaradi pogostega izpahovanja in dodatnih poškodb lahko pospešeno obrabljajo sklepi. Vse poškodbe pa razdelimo na dve skupini: tiste ki delujejo v nekem časovnem oknu (lažji zvini, udarci in podobno), in tiste, ki lahko delujejo dolgoročno (predvsem zlomi).


Zdravljenje je odvisno od etiologije sklepnega vnetja in bolečin. Zdravimo osnovno bolezen, diagnozo je treba postaviti s kliničnim pregledom, laboratorijskimi preiskavami, sklep lahko punktiramo. Pri gnojnem vnetju je potrebna operativna terapija. Pred predpisom antibiotika je nujno izolirati bakterijo. Zdravljenje z antibiotikom na pamet ni strokovno utemeljeno.


Zakaj se sklep obrabi?

Sklep se lahko obrabi lokalno v sklopu procesa, ki ga imenujemo obraba. Obraba pomeni lokalno obrabljanje sklepa brez vpliva na splošno stanje bolnika: ni povišane temperature, ni povišanega števila levkocitov v krvi. Sklep se torej obrabi zaradi staranja, lahko pa se tudi na že okvarjenem sklepu zaradi stanja po zlomih in drugih poškodbah. Sklepi se obrabljajo tudi iz bolezenskih sistemskih vzrokov, kot so metabolične bolezni, vnetni revmatizem in motnje koagulacije krvi. Obrabljajo se tudi pri motnjah oživčevja, tako centralnega kot perifernega. Zlasti problematična je okvara čutenja oziroma senzibilnosti v sklepih, kar se lahko dogaja denimo pri sladkorni bolezni, raznih nevroloških okvarah in prirojeni odsotnosti za bolečino.



Kaj je sklepno vnetje in kateri so znaki zanj?

Sklepno vnetje je lahko bakterijsko ali nebakterijsko. Bakterijsko vnetje lahko nastane, če bakterije pridejo po krvi v sklopu sistemske prizadetosti (sepsa), lahko se preselijo iz kakšnega žarišča (gnojno vnetje v trebuhu, ob zobu, na koži in podobno). Pri gnojnem vnetju je praviloma povišana telesna temperatura, površinsko ležeči sklepi so na otip toplejši, bolečina je močna, pri punkciji pa dobimo gnojni punktat zaradi prisotnosti levkocitov. Sklepno vnetje lahko nastane tudi iz nebakterijskih vzrokov, denimo pri obrabi (mirna in vnetna faza), pri poškodbi, metaboličnih boleznih (putika in psevdoputika), lahko pa tudi pri vnetnem revmatizmu in hemofiliji. Sklepno vnetje, ki nastane kot posledica lokalnega obrabljanja, nima sistemskih znakov. Preventivno in protibolečinsko delujejo hormonske injekcije, hialuronska kislina in avtologna kondicionirana plazma (PRP- ACP) oziroma »cepljenje z lastno krvjo«. V redkih primerih so indicirane matične celice (lokalni defekti hrustanca). Pri motnjah osi (varus, valgus) izvajamo korektivne osteotomije kosti – kost presekamo, postavimo v pravilen položaj in fiksiramo s ploščo ali žeblji. Pri napredovanih primerih vstavimo delen ali celoten sklep ali sklep zatrdimo; odvisno, kateri je prizadet.


Kaj pomaga k boljši gibljivosti v sklepu?

Gibljivost v sklepu lahko ohranjamo predvsem z redno vadbo. Izvajamo jo v odprti ali zaprti kinetični verigi. Odprta kinetična veriga pomeni, da pri telovadbi ne gre sila teže prek sklepa, pri zaprti kinetični verigi pa gre celotna sila teže prek sklepa. Primer zaprte kinetične verige je delanje počepa, pri odprti kinetični verigi pa je raztezanje kolena proti uporu. Za ohranjanje gibljivosti je torej nujno izvajati krepitveno vadbo, ki jo lahko delamo na koncentričen ali ekscentričen način. Pri koncentričnem načinu se mišica pri kontrakciji krči, pri ekscentričnem pa se pri kontrakciji razteza. Pomembni so število ponovitev in tempo izvajanja vaj ter še druge okoliščine, ki pripomorejo k optimalni krepitveni vadbi. Poleg tega je treba izvajati raztezne vaje po za to predvidenih protokolih.