Če je bilo nekoč samoumevno, da sta se moški in ženska spoznala, zaljubila, poročila in imela otroke, je danes to vse pogosteje le še prežvečen stereotip. Lahko rečemo, da je neplodnost sodobni trend? 

Sodobni trend razmišljanja gre v smer lastne zainteresiranosti, a pri plodnosti morata biti zainteresirana oba, tako moški kot ženska. Pari se odločajo za družino kasneje, trenutno je v Sloveniji starost ženske pri rojstvu prvega otroka 30 let in se ves čas viša. Če se pari odločajo za zdravljenje neplodnosti kasneje, sta zaloga in kvaliteta genetskega materiala manjša in slabša. V višji starosti je tudi več pridruženih ginekoloških obolenj in težav v nosečnosti. Še en družbeni problem, ki ga opažam pri svojem delu, je, da niti ženske niti moški, nikakor ne najdejo primernega partnerja, s katerim bi si ustvarili družino. 

Ocenjuje se, da okoli en odstotek žensk zapade v menopavzo že po štiridesetem letu starosti, v takem primeru govorimo o prezgodnji menopavzi. Takšne ženske je treba diagnosticirati dovolj zgodaj, ko še obstajajo možnosti za zanositev. Treba jih je seznaniti tudi z možnostjo zamrzovanja jajčnih celic. 

Imajo večje težave z neplodnostjo ženske ali moški? Slišimo veliko o tem, da imajo moški danes manj testosterona zaradi onesnaževanja okolja, hrane, ki jo jemo, itd. Vse to vpliva na moško neplodnost? 

Vzroki za neplodnost so prisotni na obeh straneh, v eni tretjini je vzrok samo pri ženski, v eni tretjini samo pri moškem, v eni četrtini pri obeh partnerjih, ostalo so nepojasnjeni vzroki neplodnosti. Če govorimo o moških, drži, da imajo danes nižji libido, tudi kvaliteta semena se je v zadnjih letih poslabšala zaradi vplivov iz okolja. Poleg kemikalij v okolju naj omenim še estrogene, ki jih najdemo povsod v živilski industriji in vplivajo tako na spolno obnašanje moškega kot na kvaliteto semenskega izliva. 


Je lahko pri ženskah vzrok za neplodnost tudi prezgodnja menopavza? Omenjate skandinavski model, kjer začnejo ženske, ko dopolnijo trideset let, ginekologi redno spremljati in ugotavljati morebitno neplodnost. 

Ocenjuje se, da okoli en odstotek žensk zapade v menopavzo že po štiridesetem letu starosti, v takem primeru govorimo o prezgodnji menopavzi. Sama plodna spodobnost se sicer zmanjša že 10 do 15 let pred nastopom menopavze. Takšne ženske je treba diagnosticirati dovolj zgodaj, ko še obstajajo možnosti za zanositev. Treba jih je seznaniti tudi z možnostjo zamrzovanja jajčnih celic. 

Pri nas ženske, kar se neplodnosti tiče, redno obravnavamo šele, ko nastopijo težave, kar pa je lahko za nekatere prepozno. Sem velika zagovornica preventivnega ugotavljanja neplodnosti po vzorcu skandinavskih držav, ki so zelo osveščene o tem, kako pomembna je tovrstna preventiva. Preventivno oceno plodnosti v kateremkoli življenjskem obdobju je v našem centru možno pridobiti za oba partnerja. 

Kateri so najpogostejši vzroki za neplodnost?

Pri ženskah so to lahko neprehodnost jajcevodov (zaradi vnetnih dogajanj v preteklosti), hormonske motnje, motnje ovulacije, endometrioza, nepravilnosti v razvoju maternice, pridobljene nepravilnosti maternice, kot so miomi in polipi. Najbolj neugoden vzrok za neplodnost pri ženski pa je starost, s starostjo se namreč zaloga jajčnih celic niža, kvaliteta je vse slabša. Pri moškem so lahko vzroki za neplodnost prirojeni in pridobljeni. Med prirojenimi so na primer nepravilno spuščeni testisi, med pridobljene pa prištevamo poškodbe testisa, razširjene žile ob testisu in razne dejavnike v okolju, ki motijo razvoj semenčic-spermatogenezo. 

S preiskavami začnemo, če ne pride do zanositve ob rednih spolnih odnosih dvakrat do trikrat na teden v obdobju enega leta. Če je ženska starejša od 35 let, s preiskavami začnemo prej. 

Kdaj pri paru definirate neplodnost?

S preiskavami začnemo, če ne pride do zanositve ob rednih spolnih odnosih dvakrat do trikrat na teden v obdobju enega leta. Če je ženska starejša od 35 let, s preiskavami začnemo prej, in sicer šest mesecev po tem, ko ob rednih spolnih odnosih ne pride do zanositve.

Kakšno vlogo pri neplodnosti odigra človekova psiha?

Verjetno psiha odigra veliko vlogo. Sicer je to težko izmeriti ali oceniti. Najdemo jo v kategoriji nepojasnjenih vzrokov neplodnosti ali v primeru neuspešnih postopkov IVF (postopek zunajtelesne oploditve), kjer kljub dobrim napovednim dejavnikom nismo uspešni. 


Danes se v družbi pojavljajo različne oblike družin. Tudi samski, geji in lezbijke bi radi imeli svoje otroke … Nam lahko pojasnite, kakšne možnosti za to imajo v Sloveniji?

Samske in istospolno usmerjene ženske so lahko noseče s pomočjo doniranega semena. Oplodijo se lahko same, lahko pa se zdravijo v centrih za zdravljenje neplodnosti. Pri nas v Sloveniji tovrstni postopki po zakonu niso dovoljeni, zato omenjene ženske poiščejo pomoč v tujini. Dva moška lahko otroka posvojita ali se odločita za nadomestno materinstvo z darovano jajčno celico.

Za konec mi povejte še, kako zaostrovanje ukrepov zaradi koronavirusa vpliva na izvajanje ginekoloških pregledov, posegov? So vsi nenujni pregledi odpovedani? 

V prvem valu koronavirusa je bilo na primarnem in sekundarnem nivoju točno določeno, da se izvajajo le pregledi nosečnic in nujni ginekološki pregledi. Prekinili smo preventivo z odvzemom brisov, vsa svetovanja glede kontracepcije in hormonske nadomestne terapije, celotno diagnostiko in zdravljenje neplodnosti, vključno s postopki IVF.

V drugem valu je teh omejitev mnogo manj, medicinski diagnostični postopki in terapije potekajo normalno, brez zastojev, dokler bo to mogoče. Ves čas skrbimo za ustrezno zaščito medicinskih delavcev in pacientov, slednjih na dan sprejmemo manj kot sicer, da imamo dovolj časa za razkuževanje in manj možnosti za stike med njimi. V manjših centrih to lažje zagotavljamo.