Za endometriozo sem že slišala, a zares poglobila sem se vanjo, ko so jo odkrili tudi pri meni. O bolezni sem želela vedeti čim več, zato sem se lotila raziskovanja. Začela sem s spletnimi stranmi in izvedela, da je endometrioza bolezen, pri kateri se tkivo, podobno sluznici maternice, pojavi zunaj maternice, in to povzroča bolečine in neplodnost. Pojavi se lahko v eni izmed treh oblik, glede na to, kje so endometriotična žarišča. Peritonealna oblika endometrioze pomeni, da so povrhnja endometriotična žarišča na potrebušnici. Te oblike se ne da ugotoviti z ginekološkim pregledom ali ultrazvočno preiskavo rodil, lahko pa z laparoskopijo. 

Endometrioza se najpogosteje pojavi v rodni dobi in nanjo običajno posumijo šele, ko si ženska želi zanositi. Po navedbah kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC Ljubljana pesti od 20 do 40 odstotkov neplodnih žensk. 

Najprej preiskava

Laparoskopija je operativna preiskava, ki poteka v splošni anesteziji in pri kateri opravijo le nekaj manjših rezov, da si lahko v celoti pogledajo notranjost trebušne votline, posebno pozorno zlasti rodila, torej maternico, jajcevode, jajčnike in druge bližnje strukture. Če ugotovijo kakršne koli nepravilnosti, tudi endometriozo, jih z operativnimi laparoskopskimi tehnikami odpravijo.


Druga oblika je ovarijska endometrioza z endometriomi v jajčnikih. Endometriom je cista jajčnika z ovojnico in gosto rjavo vsebino, ki je podobna vroči čokoladi, zaradi česar endometriome imenujejo tudi čokoladne ciste. To obliko lahko ugotovijo z ginekološkim pregledom, potrdijo pa jo z ultrazvočno preiskavo rodil.

Tretja oblika, kot navajajo na spletni strani kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC Ljubljana, je globoka infiltrativna endometrioza, za katero so značilni čvrsti vozliči endometrioze v vezeh maternice, črevesju, mehurju, sečevodih in nožnici. Gre za endometriozo, ki vrašča več kot pet milimetrov globoko pod potrebušnico. Zelo pogosto je povezana s kronično bolečino.

Pozorne moramo biti v glavnem na kronične bolečine v spodnjem delu trebuha, boleče menstruacije, boleče spolne odnose in neplodnost.

Saša in trije otroci

Pogovarjala sem se s tremi ženskami, ki so v svojem življenju izkusile endometriozo. Saša Žlak Jamšek, uspešna slovenska podjetnica, lastnica salona lepote Sasha v Trbovljah, je o svojih izkušnjah povedala: »S partnerjem sva poskušala zanositi in nikakor ni šlo. Razen zelo močnih bolečin v trebuhu enkrat na mesec, ki so se zdele popolnoma nepovezane z ovulacijo, menstrualnim ciklusom itd., se je vse zdelo v najlepšem redu. Po letu in pol se je ginekologinja končno odločila, da je treba poiskati vzrok, zakaj ne morem zanositi. Na endometriozo me je najprej opomnila osebna zdravnica, h kateri sem hodila po bolniške liste za službo, saj takrat, ko se mi je pojavljala bolečina, nisem mogla ne sedeti ne hoditi. Do tedaj še nisem slišala za to bolezen, potem pa sem se malce poglobila vanjo. Poiskala sem drugo mnenje pri strokovnjakinji za neplodnost in takoj je vedela, kaj je vzrok moje bolečine in zakaj ne morem zanositi.«

Foto: Mariakray/Shutterstock

Natančneje sem jo povprašala o težavah, ki jih je opažala pred postavitvijo diagnoze. »Nepojasnjena bolečina v predelu trebuha, ki je kljub visokemu pragu bolečine nisem mogla prenesti brez protibolečinske injekcije, ki jo je vsaj malo omilila, in seveda nezmožnost zanositve.« Dokončno diagnozo so ji postavili v zasebni ordinaciji specialistke za neplodnost, ki pa je bila takrat zaposlena tudi v UKC Ljubljana. Sledilo je zdravljenje s trimesečnim jemanjem hormonskih tabletk, ki so preprečevale prekrvitev jajčnikov, nato pa laparoskopska operacija. Ko sem jo vprašala, kako je danes in ali obstaja možnost, da se bolezen ponovi, je odgovorila: »Mogoče je, da se ponovi. Za zdaj je vse v redu, še po desetih letih. Sestrična pa je bila že trikrat operirana.«

Saša Žlak Jamšek je zdaj mamica dvema otrokoma, devetletni Evi in šestletnemu Timu. 


Tina in Gabriel

Moja druga sogovornica Tina Četaj, zdaj mamica skoraj dveletnemu Gabrielu, ima prav tako za seboj trnovo pot do uspešne zanositve, in na njej se je pred kakimi petimi leti srečala tudi z endometriozo. Vse se je začelo s tem, da nikakor ni mogla zanositi, zato jo je njen osebni ginekolog napotil v ambulanto reproduktivne medicine, ker pa je čakalna doba na prvi posvet zelo dolga in ker njen osebni ginekolog opravlja tudi operacijske posege, jo je naročil na laparoskopijo in histeroskopijo, zadnja je tudi diagnostična preiskava, ki jo uporabljajo za pregled maternične votline. Če med histeroskopijo opravijo še kak operativni poseg, pa je to že operativna histeroskopija, kakor je navedeno v navodilih za pacientke. Pri Tini Četaj so takrat ugotovili vzrok nerednih in izredno bolečih menstruacij ter ovulacij, in ta je bil endometrioza. Čeprav je šlo za majhno žarišče, ji je povzročalo velike težave.

Moja zgodba ni lepa

Zadnja sogovornica je izrecno prosila, da ne izpostavljamo njenega imena. O svoji endometriozi, od katere je približno 13 let, je povedala: »Ko bi vedela, kaj je endometrioza, takrat ko je bilo to pomembno, bi bilo moje življenje danes zelo drugačno.« V čem, zakaj, jo spodbudim. »Prej bi ukrepala, bolj bi vplivala na zdravnike, potem bi mogoče še imela oba jajčnika, ne bi bila v premenopavzi pri 35 letih. Moja zgodba ni lepa. Ko se je vse začelo, sem bila stara 23 let, ničesar nisem vedela o endometriozi, o ostri bolečini, ki se je pojavljala po spolnem odnosu, mi je bilo nerodno govoriti, a sem jo omenila ginekologinji. Po nekaj kratkih vprašanjih in neuporabnem nasvetu me je pravzaprav kar odslovila. Težave pa se niso hotele nehati, ampak so se še stopnjevale, menstruacije so se podaljševale. Krvavela sem že po dva tedna skupaj, tik pred operacijo tudi po tri tedne na mesec. Šele po dolgem času so me le ustrezno pregledali, ko nisem nehala opisovati svojih težav. Če skrajšam, preteklo je preveč časa, ko so me začeli resno obravnavati, in tako sem ostala tudi brez enega jajčnika. Res menim, da bi morali o tej bolezni ozaveščati že dekleta v srednji šoli.« 

Foto: chainarong06/Shutterstock


Dnevni center za endometriozo

Zaradi vse pogostejših težav žensk zaradi endometrioze so na UKC Ljubljana v sklopu kliničnega oddelka za reprodukcijo leta 2014 odprli dnevni center za endometriozo, kjer delujejo interdisciplinarno, torej se povezujejo s strokovnjaki z več različnih oddelkov, kajti bolezen endometrioza se lahko razširi na bližnje organe, prizadene na primer črevesje, mehur.

V ozaveščanju pa tudi morda le stopamo korak dlje, saj je vedno več žensk, ki opozarjajo na te težave, čeprav se o njih res še ne govori toliko, kot bi bilo dobro. Verjetno ne bi škodovalo in bi bilo pravzaprav zelo koristno, kot je dejala zadnja izmed mojih sogovornic, da bi dekleta ozaveščali že v srednji šoli, morda na rednih sistematičnih pregledih, saj se bolezen lahko pojavi že pri mladostnicah. Je pa bilo leta 2016 ustanovljeno prostovoljno društvo, ki se imenuje Endozavest in je namenjeno izključno ozaveščanju javnosti o endometriozi.