Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen, ki velikokrat ostaja spregledana. Čeprav naj bi z njo živela kar vsaka deseta ženska (prizadene kar 10–15 % žensk v rodnem obdobju; precej pogostejša je pri neplodnih bolnicah, in sicer 20‒50 %, ter pri bolnicah s kronično medenično bolečino, pri katerih endometriozo navajajo v 10‒70 %), o njej ne govorimo dovolj, saj njenih simptomov tudi zdravstveni delavci pogosto ne jemljejo resno. To so seveda bolečine – lahko ob menstruaciji ali ob drugem času in so v velikem deležu tako močne, da okrnijo dnevne aktivnosti, ki jih stroka večinoma blaži z močnimi zdravili. 

Boleče menstruacije, boleči spolni odnosi, neplodnost in trajne poškodbe notranjih organov, vse to povzroča endometrioza. 

Endometrioza, ki jo po zadnji oceni iz leta 2015 ima od 30.000 do kar 40.000 Slovenk, se ne prenaša s človeka na človeka, tudi nalezljiva ni, a lahko prizadene ženske različnih starosti. Pojavi se lahko že ob prvi menstruaciji ali kadarkoli kasneje v času rodnega obdobja. Ta kronična bolezen, ki jo lahko spremljajo tudi močnejše krvavitve med menstruacijo, nikakor ni zanemarljiva, če nič drugega lahko vpliva na ženski spolni užitek, zaradi nje lahko namreč spolni odnosi postanejo neprijetni in boleči, povzroča pa lahko predvsem neplodnost in tudi trajne poškodbe notranjih organov (denimo okvara ledvic). 

In kaj se v ženskem telesu, ki trpi za endometriozo, pravzaprav zgodi? Zunaj maternične votline se pojavi tkivo z značilnostmi sluznice maternice, ki je tako kot ona podvrženo hormonskim spremembam, zato se tudi zunaj nje tkivo endometrioze odebeli, odlušči in zakrvavi. A ker nima izhoda, kamor bi lahko odtekalo, ustvarja zarastline, izrastke, lezije, ciste in lokalna vnetja, ki lahko povzročajo močne bolečine. V primeru cist obstaja nevarnost, da te počijo in pride do razsoja celic po drugih organih. Če se endometrij priraste na spodnji del črevesa, na sečni mehur ali sečevode, pa lahko povzroča celo drisko ali zaprtje, bolečine med iztrebljanjem in v redkih primerih krvavitve iz danke ali krvav urin med menstruacijo. 

Poznamo tri različne oblike endometrioze, ki pa se lahko pojavijo tudi hkrati, peritonealno endometriozo, endometriozo jajčnika in globoko infiltrativno endometriozo. Zakaj bolezen nastane, strokovnjaki še vedno niso povsem prepričani, do zdaj so prišli zgolj do petih teorij o njenih vzrokih. Prva za nastanek endometrioze krivi menstrualno kri, ki med menstruacijo skozi jajcevode zateka nazaj v trebušno votlino. Bolezen povezujejo tudi s preobrazbo celomskih celic (metaplazija), z žilnimi in limfatičnimi embolizmi ter pomanjkanjem celične imunosti pri ženski. Eden izmed možnosti nastanka endometrioze naj bi bila tudi genska zasnova, pri ženskah, ki imajo bližnjo sorodnico z boleznijo, je verjetnost endometrioze od pet- do sedemkrat večja kakor pri drugih. Na koncu pa so tu še vplivi okolja, ena izmed teorij tako krivi onesnaženost in izpostavljenost telesa strupom in spojinam kot do dioksini, in poliklorirani bifenili ter raznim snovem, ki vsebujejo estrogene. 

Žal zaenkrat še ne obstaja idealno zdravilo, ki bi vsem vsem bolnicam odpravil endometriozo, se pa stroka poslužuje različnih načinov zdravljenja. Ti so odvisni od posameznice in težav, ki ji jih bolezen povzroča. Najpogostejši je kirurški pristop ali laparoskopija, pri katerem zdravnik s posebno kamero pregleda notranjost trebušne votline. Gre za minimalno invaziven poseg, ki ga v zahtevnejših primerih bolezni nadomestijo s prerezom trebušne stene. Izrastke, ciste in lezije nato odstranijo z izrezovanjem, izluščevanjem ali toplotnim uničenjem. 

Ker je endometrioza hormonsko odvisna bolezen, strokovnjaki za njeno zdravljenje pogosto predpisujejo tudi hormonske terapije, od kontracepcijskih tablet do zdravil, ki preprečujejo menstruacijo. Za lajšanje bolečin priporočajo farmacevtske pripravke (mazila, grelne blazine, olja in čaje). 

Mnogo žensk tudi ugotavlja, da lahko že s spremembo življenjskega sloga vplivajo na simptome endometrioze, nekaterim pomagajo diete (izločitev določene vrste hrane), drugim fizična aktivnost, zlasti joga in meditacija. Med alternativnimi pristopi se priporoča tudi obisk homeopata.  

Preberite še izpoved slovenske novinarke Sonje Javornik, ki ji je endometrioza prinesla veliko trpljenja. Pot do ozdravitve je bila dolga in trnava, tudi zato, ker zdravniki bolečin, ki jih je doživljaja, niso jemali resno. 

Več o bolezni lahko preberete tudi na spletni strani slovenskega društva za ozaveščanje o endometriozi Endozavest, kjer so vam na voljo tudi zdravstveni strokovnjaki, ki bodo odgovorili na vaša vprašanja.