Gripa

Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Bolezenski simptomi se pojavijo od enega do treh dni po okužbi. Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Kužne kapljice nastanejo pri kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo. Približno od enega do treh dni po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. 


Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38 °C, jemljemo zdravila, ki jo znižajo, za prehodnost nosu lahko uporabimo kapljice. Počivajmo, vsaj dokler je telesna temperatura povišana, ne pozabimo tudi na vnos tekočin. Poskrbimo, da ne prenesemo virusa influence na svoje bližnje – večkrat dnevno si umijemo roke in kašljamo v rokav. Sproti odstranimo posmrkane robčke. Roke si umijemo vsakič, ko jih onesnažimo z izločki dihal. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor.

Najučinkovitejša zaščita pred gripo je vsakoletno cepljenje, ki ščiti tako pred boleznijo kot morebitnimi zapleti. Izvajajo ga izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Za gripo so običajne bolečine v mišicah in sklepih ter povišana telesna temperatura. Foto: Stock-Asso/Shutterstock

Prehlad


Gripo povzroča virus gripe, prehlad pa lahko povzroči več vrst virusov (adenovirusi, sincicijski virusi, rinovirusi). Večina jih je v nosnih izločkih. Inkubacijska doba za prehlad je kratka in večinoma traja od dva do pet dni. Težave se v začetku zelo izrazito pojavijo v trikotniku oči–nos–usta. To so solzenje, kihanje, zamašen, slabo prehoden nos, obilen voden izcedek, boleče žrelo, vročina (pogosteje pri otrocih, pri odraslih redkeje), kašelj, glavobol, največkrat v obraznem predelu, pomanjkanje vonja in okusa. Če se sprašujemo, ali smo zboleli za gripo ali prehladom, nam lahko pomaga tudi to razlikovanje: simptomi gripe se pojavijo nenadno, simptomi prehlada postopno, prehlada pri odraslih navadno ne spremlja povišana telesna temperatura, prav tako ne bolečine v mišicah in sklepih.

A tudi če presodimo, da imamo opravka z običajnim prehladom, je prav, da se dobro spočijemo, pijemo veliko tekočin in okrepimo svoj imunski sistem, predvsem pa preprečujemo širjenje okužbe. Simptome lahko lajšamo s kapljicami za nos, glavobol pa s paracetamolom.

In covid?


V teh časih seveda najprej pomislimo na okužbo s covidom. Bolezen poteka različno. Pri 80 odstotkih okuženih je blaga. Lahko se pojavijo vročina, kašelj, bolečine v žrelu, nahod, slabo počutje, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izguba vonja in okusa ter prebavne težave. Okužba lahko poteka tudi brez simptomov. Pri 20 odstotkih zbolelih poteka težje, okoli pet odstotkov bolnikov pa je kritično bolnih in potrebujejo zdravljenje na intenzivni enoti. 

Znaki običajnih viroz so zelo podobni znakom okužbe z novim koronavirusom. Brez posveta z zdravnikom ni mogoče ugotoviti povzročitelja. Če zbolite z znaki viroze, ne hodite nenapovedano v zdravstveno ustanovo, ampak najprej po telefonu pokličite izbranega ali dežurnega zdravnika. Za testiranje na koronavirus se odloči izbrani zdravnik in vas tudi napoti na vstopno točko za odvzem kužnine.