S pikantno rukolo tudi do začinjenosti v spalnici

Semena rukole se lahko poseje zgodaj spomladi, saj ni pretirano občutljiva za vremenske spremembe. Posejte jih v prej pripravljena tla, nabirali pa jo boste že 40 dni po setvi. Prednost je torej tudi v tem, da jo lahko sejete večkrat na leto in si privoščite mlade in sveže liste. Če nimate vrta, imate pa balkon, si jo ravno tako lahko privoščite. Priskrbite si korita z zemljo, posejte semena in nad rezultatom boste prijetno presenečeni. Rastlina je odporna proti raznim boleznim, do živega ji ne morejo niti vrtni škodljivci. Le redno jo zalivajte, pa vam bo prinesla okusen pridelek. 

Divja rukola ima več okusa 

Zelišče, ki so ga najprej začeli gojiti v Aziji in južni Evropi, je kulinarični razcvet doživelo že v 18. stoletju, kasneje pa tonilo v pozabo. Obdržalo se je le v italijanski kuhinji. Na območju Sredozemlja so jo uporabljali že v antiki, pozneje pa se je razširila v srednjo in zahodno Evropo. Ker naj bi delovala kot afrodiziak, je bilo v srednjem veku gojenje rukole v samostanskih vrtovih prepovedano. Kasneje so nanjo pozabili, zadnja leta, ko različna zelišča v kuhinji pridobivajo pomen, pa je znova postala priljubljena in celo modna.

Samonikla sredozemska rastlina najpogosteje raste v obmorskih krajih, in sicer do nadmorske višine 800 metrov. Najdemo jo med vinogradi, na travnikih in med zelenjavo na vrtu. V slovenski Istri je na voljo skoraj vse leto, saj ugodno podnebje vpliva tudi na rast zelišč in vrtnin. Tu se je že od nekdaj uporabljala v solatah ali kot priloga k drugim jedem. Divja rukola ima intenzivnejši vonj in okus od gojene, je pikantnejša, zato je med domačini zelo priljubljena. Močan, malo grenak in pikanten okus je najizrazitejši poleti, ko so sončni žarki najmočnejši in iz rastline potegnejo najboljše. 

Zdravilne učinkovine

Rukola je bogata z vitamini, predvsem z železom, vsebuje pa tudi folno kislino. Ugodno vpliva na pospeševanje prebave, saj skrbi za izločanje želodčnih sokov ter leno črevesje spodbuja k delovanju. Ni kalorična, vsebuje veliko vode in deluje tudi diuretično. In kaj ji daje značilni vonj in rahlo grenki ter nekoliko pekoči okus? Za aromo naj bi bilo odgovornih več kot 50, po nekaterih podatkih celo 67 snovi. Med temi, podobno kot pri drugih rastlinah iz družine križnic, pomembno mesto zasedajo sekundarni metaboliti. Listi rukole pa vsebujejo tudi razmeroma veliko vitamina C in vlaknin.

Intenzivnost okusa je, kot že rečeno, zelo odvisna od razmer, v katerih raste. Značilno je, da so listi rastlin, ki so rasle v toplejšem okolju, pikantnejši kot tisti, ki so se razvijali ob nižjih temperaturah. Velja tudi, da je okus pri starejših listih močnejši kot pri mlajših. Ob kuhanju hitro izgubijo značilni okus, zato so za pripravo kuhanih jedi primernejši nekoliko starejši. Če pa boste uživali surove, porežite ali kupite čim mlajše. 

Več kot solata 

Receptov, kako jo pripraviti, je res veliko. Odlično se bo prilegla mesnim in ribjim jedem ter je okusen dodatek solatam in sendvičem. Sveže liste lahko vmešate v jedi iz riža, krompirja ter testenin. Najbolje pa bo, če boste intenzivnost njenega okusa določili sami. Ta je namreč odvisna od količine rukole, ki jo dodajate posamezni jedi. 

Tudi če niste veliki oboževalci solatnih krožnikov, ste gotovo opazili, kako veliko vlogo si je izbojevala v slovenskih restavracijah in na domačih pojedinah. A ni le še ena izmed listnatih solat, temveč tudi dodatek raznim drugim jedem: picam, zrezkom, predvsem pa je priljubljena priloga morskim jedem. Iz rukole pripravljamo omake, ki jih postrežemo k rižu ali testeninam, okusne solate in predjedi. 

Sveže narezani ali celi listi so tudi zelo dobrodošla popestritev okusa solat, bodisi zelenih bodisi krompirjevih, seveda pa jo lahko ponudimo tudi samostojno. Najokusnejša je, kadar jo začinimo z olivnim oljem. Primerna je za podlage v sendvičih, dobro pa se ujame z različnimi siri, tako pikantnimi kot blagimi. Uporabimo jo tudi kot podlago za ribji karpačo ali za katero koli drugo jed, ko pač potrebujemo nekaj za okrasitev krožnika. V Sredozemlju in na Primorskem jo pogosto vmešajo v polento in s tem dosežejo prav poseben, nekoliko pikantnejši okus.

Sicer bo pa najbolje, če se boste pri uporabi rukole v svoji kuhinji prepustili domišljiji, kajti le tako boste lahko zadovoljili svoj okus, hkrati pa naredili nekaj dobrega za zdravje. Vsekakor velja preizkusiti tudi, ali ima rastlina še vedno afrodizične sposobnosti, kot so ji jih pripisovali pred stoletji!