Petje, igranje inštrumenta ali poslušanje glasbe aktivira predele možganov, ki nadzorujejo govor, gibanje, razumevanje, spomin in čustvovanje. 


A najbolj so učinki glasbe presunljivi v primerih, ko možgani ne delujejo, kot bi morali. Številne študije so namreč pokazale, da lahko glasba pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo pomaga prebuditi spomine, za katere se je poprej zdelo, da so izgubljeni. 

Prav tako so neredki primeri tistih, ki so zaradi poškodbe možganov izgubili sposobnost govora, a še vedno lahko peli, ko so jim predvajali glasbo, ki so jo poznali. Prav zaradi vseh pozitivnih učinkov glasbe, se števili raziskovalci sprašujejo, ali bi bilo mogoče prav glasbo uporabiti kot podporno terapijo pri različnih nevroloških stanjih, najsibo pri blaženju posledic možganske kapi, poškodb ali ob Parkinsonovi bolezni.