V spodnjem delu črevesja žile sestavljajo strukturo, imenovano hemoroidalni venski pletež. Vene v njem dovajajo kri nazaj k srcu, tiste izbočene pa delujejo kot zapiralo, ki preprečuje tudi uhajanje blata. Hemoroidi nastanejo, ko začne kri v venah hemoroidnega pleteža zastajati. Takrat nabreknejo in oblikujejo vozle. Hemoroidi so anatomsko nekaj povsem običajnega. Delijo se na notranje, ki ležijo v plasti pod sluznico končnega dela danke, in zunanje, ki jih najdemo ob zadnjiku. Ko začnejo povzročati težave, govorimo o akutnem hemoroidalnem sindromu. 

Vzroki za nastanek hemoroidov 

Vzroki zanj so raznovrstni; gastrointestinalne težave, sedeče življenje, težko fizično delo, starost – vezivno tkivo s starostjo slabi. Na hemoroide močno vplivajo tudi dedna obremenjenost, debelost, nosečnost in poporodno obdobje. Če zaužijemo premalo tekočin in vlaknin, nas pri odvajanju blata lahko napenja. Pri ženskah z menstruacijo lahko zadrževanje vode v telesu povzroči zaprtje. Oboje vpliva na nastanek hemoroidov. 

Nevšečnost je lahko povezana tudi s kroničnim zaprtjem, napenjanjem med iztrebljanjem in dolgotrajnim sedenjem na stranišču. V teh primerih se namreč poveča pritisk v trebušni votlini in zato je odtekanje krvi z analnega območja oteženo. 

Pritiskanje in napenjanje med odvajanjem še poslabša hemoroide. Če imate težave z iztrebljanjem, nikar na stranišču ne sedite predolgo. Foto: Prostock-studio/Shutterstock

Eni bolj težavni, drugi manj 

Težave nam lahko povzročajo oboji, notranji in zunanji hemoroidi. Kadar so spremenjene vene v zadnjikovem kanalu, govorimo o notranjih hemoroidih, pri zunanjih pa so spremenjene vene pod analnim sfinktrom – mišico, ki zapira zadnjik. Notranji lahko zdrsnejo skozi zapiralko in štrlijo iz zadnjika. Pri notranji hemoroidalni bolezni akutni napad navadno ne povzroča bolečine. Občutiti je mogoče neugodje, otekanje, tiščanje navzdol, občutek nepopolne izpraznitve in drugo. Notranjo hemoroidalno bolezen najpogosteje spremlja krvavitev iz zadnjika. Simptomi se navadno poslabšajo pri odvajanju. Neredko se ob njih pojavlja nadležen srbež zadnjika, ki ga ponavljajoče se brisanje samo še poslabša. 


Trombozirani hemoroidi 

Zunanji hemoroidi so veliko hujša nadloga. Običajno nastanejo hitro, pojavi pa se tudi boleča, čvrsta in napeta oteklina, katere premer je lahko celo več centimetrov. Ne samo da je boleča na otip, onemogoča celo sedenje. Hemoroide, ki so napolnjeni s krvjo, imenujemo trombozirani hemoroidi. Neredko se predrejo sami, iz njih se izlije kri, mogoči so tudi krvni strdki. Pri zunanji hemoroidalni bolezni se ob robu zadnjika nenadoma pojavi ena zatrdlina ali več, kar zelo boli. Bolečina je stalna in ni povezana z odvajanjem blata. 

Štiri stopnje hemoroidov 

Bolezen pri vseh ljudeh ne poteka enako. Običajno so motnje povezane z obsegom izstopa notranjih hemoroidov. Glede na to obstajajo štiri stopnje. Na prvi so hemoroidni vozli nekoliko povečani, in čeprav ne izstopajo, lahko krvavijo. Pri drugi stopnji izstopijo, kadar se človek napreza, denimo pri odvajanju blata. Takrat so hemoroidi vidni tudi od zunaj. Po prenehanju naprezanja se vrnejo v analni kanal. Tretjo stopnjo bolezni označuje dolgotrajni prolaps, četrto pa, ko so zaradi izrazitega venskega zastoja ves čas v prolapsu. Ni jih mogoče ročno prestaviti v analni kanal, zelo pogosti so tudi zapleti s krvavenjem, ukleščenjem in vnetjem. 

Sedeče življenje lahko povzroči nastanek hemeroidov, zato poskrbite za redne odmore in sprehode med delom. Foto: New Africa/Shutterstock

Kaj lahko naredimo sami 

Čeprav vsaj eden od dveh odraslih doživi akutni hemoroidalni sindrom, se ga veliko ljudi še vedno sramuje. Obstajajo nasveti, ki pomagajo, da se pojavlja čim redkeje: 

  • Pijte dovolj tekočine in v prehrano vključite veliko vlaknin – povečajo volumen blata, ga zmehčajo in pospešujejo njegovo odvajanje –, ki so v polnozrnatih izdelkih, svežem sadju in zelenjavi. 
  • Izogibajte se pikantnim jedem in večjim količinam kave in alkohola. Prav tako je dobro v prehrani omejiti količino soli, saj ta zadržuje vodo v telesu, s tem zvišuje tlak v žilah in te se razširijo. 
  • Skušajte se redno in kratkotrajno iztrebljati; med odvajanjem ne pritiskajte in se ne napenjajte. Ne dvigujte težkih bremen. 
  • Izogibajte se nošenju tesnih oblačil. 
  • Redno skrbite za osebno higieno, a se izogibajte suhemu in odišavljenemu toaletnemu papirju. 
  • Redno telovadite (vendar ne kolesarite in jahajte, kadar imate težave) in se izogibajte dolgotrajnemu sedenju. Telesna dejavnost pospešuje črevesno peristaltiko, preprečuje zapeko in zmanjšuje pritisk na žile, ki se pojavi pri dolgotrajnejšem sedenju ali stanju na mestu. Ko več ur sedite, vmes naredite krajši sprehod. 
  • Predel hemoroidov vzdržujte čist in suh. V primeru samozdravljenja bolečin, povezanih s hemoroidi, nikar ne uživajte acetilsalicilne kisline ali ibuprofena, saj lahko s temi zdravili sprožimo krvavitve. Ustreznejša so zdravila s paracetamolom. Če se stanje ne izboljša v nekaj dneh, se posvetujte z zdravnikom.