Plačava in se odpraviva na sprehod proti reki. Opazim, da Mehdya nosi visoke pete. To se mi zdi nenavadno, zelo nenewyorško in niti približno podobno njej. Vidi, da me je izbira njene obutve zmedla, zato mi razloži, da je njen nekdanji partner, s katerim sta se danes srečala pred sodnico, približno enako visok kot ona in ji v času njunega skupnega življenja ni dovolil nositi visokih pet, rekoč, da ne želi, da je višja od njega. Danes pa si je, razumljivo, zaželela dajati vtis visoke ženske.
Sprva pomislim, kako je to grozno in zakaj za boga se že prej ni uprla njegovi manipulativni naravi, prepojeni s patriarhalnimi vplivi maroške družine. Naslednji trenutek pa se zavem, da to, da moški narekujejo ženski, kaj bo nosila, na žalost ni tako redek pojav … Že zdavnaj naj bi bilo konec časov, ko so ženske sledile pravilom oblačenja, ki jih piše patriarhalna družba zaradi mitološkega prepričanja, da so v resnici ta pravila namenjena zaščiti dostojanstva žensk. Ampak če malo pomislim, so ti časi še vedno tu.
Ženska lahko namenoma ali nenamenoma »izziva«, a za spolno nadlegovanje ne more biti kriva. Vsak prevzema odgovornost za svoje dejanje.
Še sama sem do pred kratkim menila, da je ženska z izbiro dolžine krila ali globine dekolteja že sama izzivala komentarje šovinističnih moških. Oh, v kakšni zmoti sem živela. Če oseba išče potrdilo s strani nasprotnega (ali istega) spola ali ne, je to namreč njena stvar, oziroma njegova. Čeprav se mi zdi, da so ženske v kratkih krilih še vedno deležne številnejših sluzastih komentarjev kot moški. Verjetno zato, ker je, kot kaže statistika, homoseksualnih moških manj kot pet odstotkov. Sama sicer ne verjamem, da je kdorkoli stoodstotno heteroseksualen, a to je že druga tema. Digresija. Več o tem mogoče v naslednji kolumni. Da se vrnem k problematiki in obstoju besedne zveze »pomanjkljivo oblečena« ter opazkam tipa »sama je to hotela«.
Ženska lahko namenoma ali nenamenoma »izziva«, a za spolno nadlegovanje ne more biti kriva. Vsak prevzema odgovornost za svoje dejanje. Recimo, da premožnega moškega, ki je urejen, nosi drago ročno uro in zlate prstane, nekdo oropa. Bomo dejali, da je moški kriv, ker je izzival roparje s svojim bogastvom? Ali bomo pač sprejeli, da se gospod rad lepo uredi? Tudi ženska se rada lepo uredi. Vsaka po svoje. Ne bom pozabila vročega poletnega dne, ob morju, ko sem si nadela oprijeto krilo, ki se je končalo na predelu, kjer ritnici postaneta nogi. S fantom sva vstopila v trgovino, prodajalka pa se je po nekaj trenutkih ogledovanja mojih oblačil obrnila k fantu in mu zabrusila: »Če bi bil pravi moški, ji ne bi dovolil, da takšna hodi naokoli.« Pogledal jo je in ji mirno odvrnil: »Ravno zato, ker sem pravi moški, ji dovolim, da obleče, kar želi.«
Dovoliti. Že ob prisotnosti te besede v takšnem kontekstu se vidi, da nismo svobodni. Dovoliti. Ha! Takšnih patriarhalnih nesmislov ne podpirajo le moški in nimajo vsi podporniki moškega šovinizma tiča.
Mehdyjina ponosna hoja se počasi prelevi v šepanje. Kmalu se ustavi in si sezuje čevlje. Do prve trgovine z oblačili iz druge roke se tako sprehodi bosa. Medtem pa nadaljujeva pogovor o dvojnih standardih moških šovinistov in se čudiva dejstvu, da se je o tem leta 2019 še vedno relevantno pogovarjati.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: