Kot predstavnica ženske (po Freudu prikrajšane) populacije si težko zamislim svobodo in blaženost, ki morda moškega preplavi ob revolucionarnem dejanju tiča vun, zato si lahko nedeljsko dopoldne napadalca le slabo orišem. Morda je bil pogumnež še od včeraj, torej je bila nedelja le bledo nadaljevanje bolj živahne sobotne noči, ali pa je potreba prišla nadenj nenadoma. Po ležernem dopoldnevu, kavi, morda šilcu ali dveh, ga je spreletelo: prijatelj, tiča vun. Manjka le še ženska, teh je dovolj po kavarnah, obupno plačane natakarice so primeren strelovod za zavožena življenja vseh vrst. Našla se bo vsaj ena, ki bo tiho počakala, da svobodnjak opravi svoje.

Vsakič, ko izrečena obscena šala pri omizju požanje divje navdušenje, naredi prostor za dve novi. Ko se s ploskanjem nagradi modela, ki hosteso drzno zgrabi za rit, za glavnega v družbi pa velja tisti, ki je »požgal« največ bejb. 

Dve žrtvi, ki sta imeli v nedeljo nesrečo, da sta prekrižali pot lokalnemu psihopatu, sta jo tokrat »dobro odnesli.« Poleg njune lastne borbenosti (ena je napadalcu pobegnila sama) sta hujše kaznivo dejanje preprečila dva moška, gosta lokala, po naključju na pijači na kraju zločina. Njuna reakcija je bila hitra in učinkovita, pognala sta se za napadalcem in ga zadržala, dokler na kraj niso prispeli policisti.

Kaj bi se zgodilo, če bi na mestu dveh možakov, ki sta hitro prepoznala, kaj je prav in kaj ni, sedel kdo drug? Dva mulca, ki bi se jima zdelo zabavno, kako prestrašen izraz ima natakarica? Ali pa vaška pijančka, sicer mojstra besed, vendar pomanjkljivih dejanj? Če bi do dogodka prišlo v kulturi, kjer so takšni dogodki tako običajni, da se ljudem ni treba niti truditi, da bi pogledali stran? 

Kodeks skrivnih pomenov, ki si jih delijo in razumejo le moški, je poln ženskam nerazumljivih vsebin. Odtenkov ponosa, dominance in surove moči, pa teritorialnosti, zatrtih čustev ter hierarhije. Ženske v tem pomenskem polju hitro postanejo orodje za utemeljevanje ugleda in moške sile, ki si v duhu alfa samca prisvoji vse. Drugi moški v plemenu so tisti, pred katerimi se mora posameznik dokazovati, oni določajo, kaj je označeno kot dosežek.

Vsakič, ko izrečena obscena šala pri omizju požanje divje navdušenje, naredi prostor za dve novi. Ko se s ploskanjem nagradi modela, ki hosteso drzno zgrabi za rit, za glavnega v družbi pa velja tisti, ki je »požgal« največ bejb. Kjer je glavni dosežek to, da vzameš tiča vun in z njim nadleguješ samice, ne glede na to, ali imaš njihovo privoljenje ali ne.

Zato lahko le upam - v svoje dobro in dobro vseh bitij, s katerimi si delim spolno identiteto - da počasi lezemo do stopnje, ko bodo več štela poštena dejanja, kot tista destruktivna. 

Meje dovoljenega v družbi se hitro zabrišejo. Nekaj osnovnih navodil narekujejo pravni predpisi, ki pa se v praksi vedno znova izkažejo za smernice, bolj ustrezne birokraciji kot realnosti. Ljudje so tisti, ki na koncu določajo linije sprejemljivega in izločijo tiste, ki ogrožajo človeško skupnost. Posamezniki, ki s svojimi dejanji jasno pokažejo, kaj so pripravljeni tolerirati in kaj ne, tvorijo podstat neinstitualiziranih pravil, ki jim slejkoprej sledi večina.

Zato lahko le upam - v svoje dobro in dobro vseh bitij, s katerimi si delim spolno identiteto - da počasi lezemo do stopnje, ko bodo več štela poštena dejanja, kot tista destruktivna. In se bo najmočneje trepljajo tiste, ki bodo izkazali pogum, namesto neobvladljivosti. Ko ne bo najbolj pomembno, da daš tiča vun, ampak predvsem - kaj z njim počneš.