14.10.2018
»Nikoli se še nisem počutila ogrožene, čeprav sem prespala že pri številnih neznancih na vseh koncih sveta. No, poznala sem jih le z družbenega omrežja Couchsurfing (Deskanje po kavčih),« pove enodnevna gostja Kitty iz Hongkonga. »Le enkrat si je gostitelj privoščil malo preveč: nenadoma je prikorakal v dnevno sobo popolnoma gol! Odločno sem ga napodila in čez nekaj minut se je vrnil oblečen. Potem se je vedel čisto spodobno in ob večerji sva klepetala o potovalnih izkušnjah.«
Družbeno omrežje podira meje
Petindvajsetletna Kitty je ena izmed članic med popotniki vedno bolj priljubljene strani Couchsurfing.org. Spletna stran je nadvse praktična za vse, ki radi potujejo ali spoznavajo zanimive ljudi z vseh koncev sveta, in tiste, ki želijo spoznati ali gostiti neznance in jim predstaviti svoj domači kraj. Osnovno članstvo, ki omogoča deset iskanj tedensko, je brezplačno. Za neomejeno iskanje pa je treba plačati 60 ameriških dolarjev. Pogoj je le veljaven elektronski naslov. Po vpisu je priporočljivo o sebi napisati čim več, priložiti nekaj fotografij in zapisati, kaj pričakujete od novih znancev. Svojo identiteto je mogoče potrditi prek organizacije Couchsurfing, kar pripomore k večjemu zaupanju. Kako bo novo virtualno znanstvo potekalo naprej, pa je odvisno od obojestranskega zanimanja in prilagodljivosti. Izkušnje so v večini pozitivne. Med člani še zdaleč niso samo mladi popotniki. Tu so tudi družine z majhnimi otroki in upokojenci, ki želijo spoznavati drugačne kulture. Na prvi pogled vsi skupaj delujejo kot velika družina, ki se trudi uresničiti moto organizacije: Sodeluj pri ustvarjanju boljšega sveta!
Couchsurfing je postalo gibanje, ki po svoje podira meje med državami, kulturami, verami in predsodki.
Podobno avtostopu, a varneje
»Iskanje prenočišč se mi zdi podobno avtostopu, le da je zaradi dobro organizirane spletne aplikacije z objavami uporabnikovih izkušenj varnejše,« je prepričana Kitty. Tako je prepotovala večji del Evrope, od Francije, Švedske pa do Albanije. Kadar ne najde primernega gostitelja, pač prespi v cenejšem hotelu ali hostlu. Tudi z dvignjenim palcem kdaj poskusi srečo na cesti.
»A praviloma le, če so avtobusne povezave res slabe,« pravi Kitty. »Tako kot na primer med Puljem in Piranom! Nisem pričakovala, da bom za tako kratko razdaljo potrebovala ves dan! Imela sem smolo z nesramnim voznikom, ki je ves čas napeljeval pogovor na opolzkosti, dokler ga nisem imela res dovolj in sem izstopila na prvi cestninski postaji. Spuščal se je mrak in takrat kaže avtostoparjem bolj slabo. K sreči je uro kasneje ustavila prijazna gospodična in me zapeljala prav v središče Pirana.«
Couchsurfing nekateri žal res vidijo predvsem kot možnost brezplačnega prenočišča, a bistvo takšnega druženja je v povezovanju ljudi z vseh koncev sveta. Za prenočišče gostitelji ne zaračunajo, toda to ne pomeni, da je brezplačno! Tako gostitelj kot gost porabita za srečanje precej svojega časa in obenem izgubita nekaj zasebnosti.
Dogovorite se o podrobnostih
Kadar utegnem, gostim kakšnega popotnika. No, še raje popotnico. Ena izmed bolj nenavadnih je bila Japonka Aki. Za obisk sva se dogovarjala dlje in nekako nisva dorekla vseh podrobnosti. Predvsem ne, koliko časa lahko ostane. Aki je po svoje ekstremno nagnjena k iskanju brezplačnih prenočišč, rada pa se pusti tudi razvajati s hrano. Verjetno zato, ker želi z denarjem, ki ga ima na voljo, čim dlje potovati po svetu. Toda vsakega gosta, tudi boljših prijateljev, se prej ali slej naveličaš. In ko sem ji po nekaj dneh namignil, da si bo morala poiskati drugo prenočišče, je bila malo nejevoljna, pa čeprav sem ji priskrbel gostiteljico, ki ji je ponudila kar ves apartma, in to med novoletnimi prazniki. Aki je na poti že več kot leto dni in trenutno potuje po Iranu. »Tudi tam mi uspeva najti prijazne gostitelje, čeprav so do žensk precej zadržani,« sporoči vsake toliko.
Posebne težave z gostjo, ki kar ni hotela oditi, je imel Škot Andy. Pri njem sem prespal oziroma bolje rečeno prebedel ob celonočnem klepetu v družbi njegovih prijateljev. »Dekle iz Nemčije je bila pri meni že teden dni in vsako jutro znova vprašala, ali lahko še ostane. Ker težko rečem ne, se je njeno bivanje zavleklo čez vse meje. Ne rečem, če bi bila zgovorna in bi pomagala pri hišnih opravilih,« je potožil Andy. »Toda punca je vse dneve preživela pred računalnikom in se zame sploh ni zmenila. Na koncu je zadevo rešil sosed, ki je, medtem ko je šla po nakupih, njene stvari hladnokrvno postavil pred vrata stanovanja.«
Spodobi se oddolžiti
Couchsurfing nekateri žal res vidijo predvsem kot možnost brezplačnega prenočišča, a bistvo takšnega druženja ni v tem, temveč v povezovanju ljudi z vseh koncev sveta. Za prenočišče gostitelji ne zaračunajo, toda to ne pomeni, da je brezplačno! Tako gostitelj kot gost porabita za srečanje precej svojega časa in obenem izgubita nekaj zasebnosti. Veliko gostiteljev poleg prenočišča ponudi tudi kak obrok, a spodobi se, da gost poskrbi vsaj za svojo hrano. Če ne drugače, se lahko gostitelju oddolži z nakupom na tržnici ali pa ga povabi na pijačo ali kosilo v bližnji gostinski lokal. Najpogosteje gostje poleg dobre volje in pripravljenosti za druženje in klepet prinesejo kakšno drobno darilce. To je lahko značilen spominek od doma, morda razglednica, pesem, risba ... Aki se gostiteljem skuša oddolžiti tako, da jim pripravi japonski zeleni čaj. Za to priložnost se obleče v tradicionalno oblačilo in če je družba pri volji, v kimono obleče še koga.
Nizozemec Mark, s katerim sva bila nekaj dni gosta pri mehiški družini v Meridi, s seboj nosi vrečko poldragih kamnov. Gostitelji si lahko izberejo enega in običajno so hvaležni za drobno pozornost, čeprav kamen nima posebne vrednosti. Kadar se na potovanje odpravim z avtomobilom, imam s seboj vedno nekaj steklenic slovenskega vina in še kak značilen spominek, včasih piškote. S sladicami ali vinom pri gostiteljih običajno ne moreš zgrešiti, pa čeprav je steklenica pogosto prazna že prvi večer.
Začeli so študenti
Spletna stran ameriške neprofitne organizacije Couchsurfing deluje od 2004. Prvo leto se je pridružilo nekaj tisoč zainteresiranih, potem pa je začelo število članov hitro rasti. Zadnja leta se vsak mesec pridruži nekaj deset tisoč novih članov. Nič čudnega, da je že davno postala daleč največja in najbolj priljubljena spletna stran za izmenjavo gostoljubja. Dnevno išče na njej stike tudi več milijonov iskalcev!
Zamisel se je leta 2000 porodila študentu Caseyju Fentonu. Potoval je na Islandijo, vendar ni želel bivati v hotelu, saj je hotel vzpostaviti stike z domačini. Pisal je več kot tisoč študentom in prosil, ali lahko kakšno noč prespi pri njih. Dobil je nekaj deset ponudb. Nekaj let kasneje je na podlagi dobrih izkušenj nastala spletna stran. Sprva ni bila posebno priljubljena, po dveh letih pa so se pojavile še računalniške težave, zaradi katerih so se izgubili vsi podatki o članih. Casey je nameraval opustiti projekt, toda navdušeni člani so se temu uprli. S skupnimi močmi so obnovili podatke in od tedaj je njihova spletna stran vedno bolj priljubljena.
Na milijone uporabnikov
Zelo uporabna in zanimiva je, tudi če niste prepričani, da si želite srečanj z neznanci. Z njimi si lahko le dopisujete oziroma z njihovo pomočjo iščete informacije o posameznih krajih. Socialno omrežje ima danes več kot 14 milijonov članov (okoli 16.000 v Sloveniji) iz skoraj vseh držav sveta, ki med seboj komunicirajo v več kot 300 jezikih – seveda najpogosteje v angleščini. Največ zanimanja je za iskanje stikov v ZDA in Evropi, med mesti pa so najbolj iskani člani iz Pariza, Londona in Berlina. Polovica jih prihaja iz Evrope. Članstvo je lahko prav zabavno, še posebno če naredite zanimiv profil in se povezujete z ljudmi, ki jih zanimajo podobne stvari. Med drugim si je mogoče izdelati zemljevid z označenimi prepotovanimi državami in tistimi, ki jih želite ali nameravate obiskati. V okviru spletne strani deluje tudi več tematskih skupin (starejši popotniki, vegetarijanci...) in forumov. V večjih krajih, tudi v Ljubljani, pa se člani redno srečujejo na družabnih dogodkih.
Couchsurfing v Sloveniji |
---|
Člane boste našli v vseh večjih ali turističnih slovenskih krajih. Največ seveda v Ljubljani (več kot 9000) in Mariboru (1600), okoli sto pa na primer v Portorožu in nekoliko več na Bledu. Teoretično ni težko najti brezplačnega prenočišča tudi pri nas, vendar je treba upoštevati, da ima le okoli 10 odstotkov članov dodana priporočila (kar naj bi pomenilo, da so zanesljivi), mnogi pa niso aktivni ponudniki prenočišča. Po osebnih izkušnjah se na prošnjo za prenočišče odzove le okoli 10 odstotkov članov in še ti ne vedno pozitivno. Mlada dekleta imajo vsekakor največ možnosti. Tedensko lahko pošljete deset prošenj, za neomejeno število pa je treba plačati članarino. Trimesečno brezplačno članarino vam odobrijo, če pri vas prespi kateri izmed članov. Če se dogovorite za prenočišče, vam usluge ni treba vrniti, a običajno se med gosti in gostitelji splete prijateljstvo, tako da ostanejo v stikih in se še večkrat obiščejo. |
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.