Tako skozi Brno kot skozi Ljubljano in Domžale se vije Masarykova ulica oziroma cesta, poimenovana po ustanovitelju in prvem predsedniku Češkoslovaške; po njem nosi ime tudi slovito avtomoto dirkališče nedaleč iz Brna, ki avgusta gosti eno izmed dirk v koledarju MotoGP. Češki verski reformator Jan Hus nima svoje ulice le v domovini, ampak tudi v slovenski prestolnici. Dvořákovo ulico, ki se poklanja spominu na velikega češkega skladatelja, najdemo ne le v Brnu, ampak tudi v Ljubljani in Mariboru, kjer se asfaltno vijeta tudi skladateljska Smetanova in preprosto Češka ulica.Manca Čujež

Enajst dopoldne ali poldne v Brnu
V Brnu zvoni poldne ob enajstih! Kot pravi legenda, se je davnega leta 1645 mesto 112 dni upiralo švedskemu obleganju. Prvi mož švedske vojske je razglasil, da odnehajo, če jim ne uspe prestolnice Moravske zasesti do poldneva. Branilci mesta pa so med neusmiljenimi boji premeteno ukazali zvonjenje eno uro prej, kar je obvarovalo neodvisnost Brna. Od tedaj zvonovi mogočne gotske katedrale svetega Petra in Pavla vsak dan namesto ob dvanajstih zadonijo ob enajstih.

Čas je strašno relativen pojem
Prav tako ob enajstih se v globino črnega obeliska, simbola mestnega odpora in poguma na Trgu svobode, zakotali frnikola, ki jo lahko z malo sreče ujameš kot spominek. Le streljaj stran se na tleh pomenljivo sveti citat Čas je strašno relativen pojem Karla Čapka, pionirja evropske znanstvene fantastike, ki je svetu dal besedo robot. Osrednji mestni trg, zasnovan v obliki trikotnika, obkrožajo raznovrstne zgradbe, ki vsaka pripoveduje svojo zgodovinsko zgodbo, izstopa pa renesančna grofovska palača z unikatno vrezano zidno poslikavo, ki jo je pod svojo zaščito vzel Unesco. Na uglednem seznamu svetovne kulturne dediščine je tudi vila Tugendhat v premožni četrti Černa Pole, ki je postala ikona modernistične arhitekture in bila prizorišče podpisa sporazuma o razdružitvi Češkoslovaške. Mestni podobi daje pečat še grad Špilberk, nekdaj sedež moravskih kraljev, v času Habsburžanov zapor, danes pa v njem domuje mestni muzej.

Labirint pod Zeljnim trgom
Srce starega mesta je Zeljni trg, ob dopoldnevih pravo mravljišče v taktu zelenjavne tržnice, v njegovem »popku« pa se bohoti veličasten Parnasov vodnjak, ki predstavlja Herkula v boju s Kerberjem, troglavim psom iz grške mitologije. Svojevrsten svet se odpre pod Zeljnim trgom, v labirintu podzemnih rovov, ki so nekoč rabili za shranjevanje zalog in skrivališče med vojno, danes pa omogočajo sprehod skozi zgodovino med raziskovanjem kletnih prostorov od šest do osem metrov globoko. Unikatne in skrivnostne dupline srednjeveških hodnikov in kleti odškrnejo vrata v alkimistično in pivovarsko tradicijo mesta ter razkrijejo njegovo zaporniško zgodovino. V kleti pod Dominikanskim trgom se lahko potopiš v zgodovino kovanja denarja v Brnu, pod Jakobovim trgom pa vstopiš v drugo največjo kostnico v Evropi.

Na češki obed k Špaličku
Ob robu Zeljnega trga precej neopazno čemi Špaliček, najstarejša restavracija v mestu, ki ponuja prav slasten poblisk v moravsko kulinariko. Njen zastavonoša so krompirjevi ali kruhovi cmoki s svinjino, ugnezdeni na dušenem rdečem in praženem kislem zelju, ne sme pa manjkati vrček aromatičnega češkega piva. Hmeljni napitek je tolikšna ikona – začetki njegovega varjenja na Češkem segajo v dvanajsto stoletje –, kot sta legendarna simbola Brna: krokodil, znan kot brnski zmaj, in leseno kolo, razstavljena v obokanem vhodu v staro mestno hišo.

Jaz sem bos
Med legende se je vpisal tudi mejni grof Jošt Luksemburški, zadnji neodvisni vladar Moravske, ki »jezdi« na visokem konju na Moravskem trgu. Brez dvoma najbolj izstopajoč spomenik v celotnem mestu! Bolj ali manj izvirni pa so bili na brnskih ulicah promocijski prijemi pred oktobrskimi lokalnimi volitvami, med katerimi je zmagal avto sovjetskega izvora gaz s pomenljivim napisom Jaz sem bos. Širšo sliko je razkril plakat kandidata, ki bosonog poudarja, naj se ne bojimo ljudi brez doma, ampak politikov brez možganov in morale. Aha!

Zeleno polnjenje baterij
Brnska pljuča so park Lužánky, največji v mestu in eden najstarejših v osrednji Evropi. Meščani so posvojili več kot 20-hektarsko zeleno oazo, prepredeno s sprehajalnimi potmi, največ občudovanja pa žanjejo mogočne platane, debla katerih mora objeti kar nekaj rok. Sončen pobeg v naravo – in imenitna priložnost za malce daljšo vožnjo s tramvajem – je tudi t. i. Brnski rezervoar na obrobju mesta, ki je pravzaprav umetno zajezeno jezero na reki Svratki. Kot nalašč je za raztegovanje zaspanih pohodniških in kolesarskih krakov, poleti za pljusk osvežitve, v katerem koli letnem času pa tudi preprosto za polnjenje baterij. Pod večer je vredno zaviti pred Jančkovo gledališče v središču mesta, kjer v različnih barvah in vzorcih oživi svetlobni vodomet, prava mavrična čarovnija, ki se je zlepa ne naveličaš.