Dveletni maltežan Lucky ni prvi pes v Evinem življenju, je pa prvi čisto njen. Deli si ga sicer s fantom, a ga šteje za takega, ker si je ustvarila svoj dom. »Že od nekdaj obožujem pse in vedela sem, da ga bom enkrat imela, ko bom živela na svojem. Potem ko sta nam poginila oba psa v razmiku enega leta, je bila želja še toliko večja. Sicer sem zagovornica posvojitve, ne nakupa, ampak to pri meni žal ni bilo mogoče, saj imam alergijo na pasjo dlako. Odločila sem se za maltežana, ki je hipoalergen, torej primeren za alergike,« pravi. 

Zakaj ni potem raje izbrala kakšnega drugega ljubljenca? »Mogoče bo zvenelo pocukrano, ampak pes je res človekov najboljši prijatelj in točno to povezavo čutim z Luckyjem. Njihova zvestoba, naklonjenost, ljubezen do človeka so neprecenljive.« 

Vse za pozornost

Lucky je kuža, ki ima rad vse in hkrati ne razume, da vsi nimajo radi njega. »Zelo družaben je. Priznati moram, da vsakič, ko vidim, kako uživa v igri z drugimi psi, pomislim, da bi imela še enega. Lucky je poseben. Naredil bi vse, da pridobi tvojo pozornost. Kako vem, da jo želi? Ker gre do moje omare in mi ukrade nogavice, mi jih prinese pokazat in mi da vedeti, da se želi igrati,« razkrije. 

Zanj skrbita oba s fantom, če pa potrebuje varstvo, gre na počitnice na Koroško k Evinim staršem ali kateri od prijateljic. Tudi na dopust gre praviloma zraven. Svoje kriterije ima tudi glede avtoritet. Če gre za hrano, uboga vsakega, sicer pa je takoj na drugem mestu Eva. Z njim se veliko ukvarja. »Čeprav je majhen pes, ima ogromno energije, zato moram poskrbeti za dovolj aktivnosti. Obožujeva dolge sprehode in pohode v hribe.« 

Kot vsak pes ima svojo posebnost. Ta je malce drugačna od večine. »Ko prideš domov, te objame. Dejansko zna objeti. To se je zgodilo čisto spontano. Vsakič, ko sem prišla domov in sedla na kavč, da bi me lahko prišel pozdravit, me je okoli vratu objel s tačkami. Pohvalila sem ga in rekla besedo objem, on pa si jo je zapomnil. To je zdaj postal pravi ritual z vsakim, ki pride na obisk.« 

Samo Evina postelja velja 

Zaradi korone se je Eva lotila posebnega podviga, učnih uric. »Pogledala sem vse možne videe, kako naučiti psa različnih trikov. Moram priznati, da se je obrestovalo, Lucky je zelo učljiv in zelo hitro dojema. Vse bolj razmišljam tudi o tem, da bi nekaj stvari še nadgradila, za kar pa potrebujemo pasjo šolo.« Po eni strani je »strogo« vzgojen, po drugi pa najbolj razvajen kuža na svetu. »Spi z mano v postelji in vsak večer se postavi pred spalnico in joče, dokler mu vrat ne odprem, da gre lahko gospodič spat. Nato si svoj prostor vedno pripravi tako, da koplje po posteljnini nekaj minut, šele nato se uleže.« 


Če je že ravno treba, pa zna Lucky narediti sceno in pol. Eva se v živo spomni tudi čebelje dogodivščine. »Enkrat ga je sredi parka pičila čebela v tačko in začel je cviliti, se dreti na ves glas. Čisto prestrašenega sem vzela v naročje in nesla proti domu, on pa se je še naprej tako drl, da so si verjetno vsi mislili, da ga mučim jaz, jooooj.«