S ponižnostjo in hvaležnostjo smo prišli v njen čudoviti dom, kjer je žarela polna življenja kljub temu, da je bolezen že močno zaznamovala njen vsakdan. Slikala je do zadnjega dne, sodelovala pri ohranjanju spomina na pokojnega soproga, priznanega avantgardnega pesnika Tomaža Šalamuna, ter nedavno prejela naziv častna doktorica Univerze na Primorskem. O ljubeznih svojega življenja, slikarski umetnosti in pokojnem Šalamunu, je spregovorila tistega dne v pogovoru za Onoplus. Intervju preberite tukaj. 



Metka Krašovec, ki se je leta 1941 rodila v Ljubljani, doštudirala pa slikarstvo in grafiko pri profesorjih Gabrijelu Stupici in Riku Debenjaku, je ustvarjala risbe, slike, grafike in scenografije, njena dela pa so bila razstavljena na skoraj 500 samostojnih in skupinskih razstavah in objavljena tudi v knjigah. V svoji bogati karieri je delala tudi na priznanih tujih univerzitetnih umetniških institucijah, leta 1991 pa postala redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 2015 je bila tudi članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 1968 je razstavljala na več kot 150 samostojnih in 340 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Prejela je številne nagrade, poleg lanske Prešernove nagrade za življenjsko delo še malo Prešernovo in Jakopičevo.



V svojih umetninah je Krašovčeva ustvarjala nove likovne svetove iz svojih mnogih potovanj, ki so miselno in vizualno brezkončna. Upodobitve iz njenih trenutnih videnj v času ustvarjanja ohranjajo njeno željo po vsem lepem in hkrati vztrajajo v stalnem iskanju novega in samo njenega vedenja o bivanju narave same, pa je ob njeni lanski razstavi v Ljubljani zapisal kustos razstave Miloš Bašin. Umetnine, ki jih je ustvarila, slovensko slikarko v večnosti postavljajo ob bok največjim.