Po odstopu premierja smo astrologa, ki je že konec lanskega leta v intervjuju opozoril na prihajajoče politične spremembe, pozvali, da nam odgovori še na nekaj perečih vprašanj.
Nas čakajo predčasne volitve?
Predčasne volitve niso le najbolj verjetne, ampak so neizbežne, saj je pred nami poletni mesec kar treh mrkov, tako kot je bil v času »super referenduma« vlade Boruta Pahorja leta 2011 (1. in 15. junija ter 1. julija), letos pa bodo (5. in 21. junija ter 5. julija). Če se takrat politične stranke niso mogle uskladiti, se tudi letos pred poletjem ne bodo mogle, ko se obetajo še hujše kozmične turbulence. Vemo pa, da je naša politika popolnoma odvisna od delovanja intenzivnih kozmičnih pojavov. Ne nazadnje je bila Slovenija rojena v času delnega luninega mrka, vojna za Slovenijo pa je potekala prav pod vplivom popolnega sončevega mrka, kakršen bo tudi letos 21. junija! Seveda ne moremo potegniti enakih vzporednic med takratnimi vplivi in takratno politično situacijo, je pa očitno, da bodo vplivi od zgoraj še močno premešali karte tu spodaj.
Male stranke poskušajo rešiti svoje poslanske položaje, a če doslej niso uspešno sodelovale, tudi zdaj, ko sta Venera in Mars v konfliktu do 7. februarja tega ne bodo zmogle.
Kdaj bi bile predčasne volitve najbolj ugodne?
Vsekakor v drugi polovici aprila, če je mogoče, raje 19. v mesecu, ker bo takrat kar nekaj dobrih in povezovalnih aspektov. Podobno velja tudi za 26. aprila, a bo takrat ozračje manj ugodno za manjše stranke, ker bo že bolj čutiti vpliv poletnih mrkov, volivci pa bodo postali bolj zahtevni in kritični ter že naveličani negotovosti in preštevilnih parlamentarnih strank. Volitve kasneje, sredi maja na primer, pa bi bile še manj ugodne za manjše stranke sedanje koalicije.
Če ne bo predčasnih volitev, kolikšna je verjetnost, da se sestavi nova vlada? Kakšna bi lahko bila in kdo bi utegnil postati mandatar?
Poskusi sestave nove vlade do pomladi so že, a bolj v pregretih glavah »malih«, med tem ko v hladnih glavah »večjih« te potrebe ni! Male stranke poskušajo rešiti svoje poslanske položaje, a če doslej niso uspešno sodelovale, tudi zdaj, ko sta Venera in Mars v konfliktu do 7. februarja tega ne bodo zmogle. Lahko na deklarativni ravni sprejmejo neki dogovor, ki pa ga v praksi ne bodo mogle uresničiti, saj bo nov konflikt med take zaveznike (dosedanje in še kakšnim pridruženim) začel še močneje delovati med 16. februarjem in 5. marcem, vmes pa bo »mešal šaro – gorenjsko juho« retrogradni Merkur (od 18. februarja do 11. marca). Če potem kdo še vedno ne bo izgubil upanja na rešitev sedanjih mandatov, bo znova lahko dokaj uspešno skoval koalicijo po 16. marcu, a znova ne za dolgo, če bo takrat sploh še priložnost, glede na omejene časovne okvire. Bo pa marca kljub vsemu nekaj zelo tvornih aspektov za sklenitev zavezništev za sodelovanje v trdnejši koaliciji po volitvah ter za sprejetje kakšne nujne zakonodaje, ki bi jo bilo kasneje potrebno še nadgraditi ali izboljšati.
Janez Janša bi se na nek način lahko žrtvoval za skupno dobro in za tako imenovano »drugo republiko«, njemu bi pa vsekakor ostala prvenstvena vloga povezovanja.
Nam lahko zaupate še, kdo bo zmagovalec in kakšna bo vlada v primeru predčasnih volitev?
Zmagujoča stranka je že vnaprej znana. SDS lahko dobi še več poslanskih mandatov, kot jih ima zdaj, saj je vpliv Jupitra na njenega voditelja že zdaj izredno ugoden, še bolj pa bo aprila, čeprav se utegne sovražna ali bolje odklonilna retorika proti njemu ponovno zaostriti, če bo kdo odpiral ideološke teme in mu pritiskal na žulje, širše razsežnosti pa bi dobil spopad z njim med 13. majem in sredino junija.
Da bi se tem neproduktivnim debatam, soočenjem ali že kar gonji izognili tudi po volitvah, ko bo čas za sestavo vlade, bi bilo dobro, da bi se tako imenovane »desne« stranke poenotile okoli možnega kandidata za mandatarja po volitvah, ki bi bil sprejemljiv tudi za Janeza Janšo. S tem bi Slovenija lažje in hitreje napredovala, sprejela nujne ukrepe in reforme ter se pripravila na vodenje EU. V tem primeru bi se na neki način Janša žrtvoval za skupno dobro in za tako imenovano »drugo republiko«, njemu bi pa vsekakor ostala prvenstvena vloga povezovanja. Tako bi se tudi lažje sestavila širša koalicija že po SDS-ovsvki stari paroli 50 plus. Domnevam, da bi se koaliciji pridružil DeSUS in še kdo, ki je bil doslej odločno proti sodelovanju s tokrat zmernejšo »desnico«, in bi s tem globoko požrl cmok ter svojo besedo.
Seveda se lahko zgodi, da bi predsednikom manjših strank po glavah znova rojile misli, kako po zadnjem vzorcu Marjana Šarca ponovno prelisičiti »zmagujočo« stranko s sestavo še ene pisane, četudi manjšinske koalicije, a tak poskus bi bil že vnaprej obsojen na neuspeh, glede na to, da se za takšne eksperimente nikakor ne obetajo več dobri časi.
Preberite še, kakšno usodo je Stane Padežnik napovedal Šarcu za letošnje leto. Intervju najdete tukaj.
Preberite še:
Katja Požun: Skakalne smuči zamenjala za poklic kozmetičarke
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: