No, precej trpka šala.

Ko sem se pred kratkim mudila v Španiji, sem srečala tamkajšnjega televizijskega novinarja in zanimalo ga je, kako turisti doživljamo njihovo deželo. In je stekla beseda. Človek je bil presrečen, ko je naletel na skupino Slovencev, kajti povedal je, da se je lani službeno mudil skorajda mesec dni v Ljubljani in naša prestolnica ga je očarala. »Ja, res je lepo,« je modroval, »samo tega ne razumem, zakaj ste tako nesrečni, zakaj se ves čas pritožujete nad čim, najraje pa nad politiki. Zakaj mislite, da je za osebno zadovoljstvo odgovorna politika?« Ja, to ga je presenetilo, pri njih se pogovori ob kavi ne vrtijo o politiki, dasiravno imajo nekolikanj bolj zapleteno od naše. »Dajte, sprostite se malo bolj v tem življenju,« mi je še pridal.

Ampak mi smo zelo srečni, tako raziskava. Zadovoljnih s splošnim stanjem v državi je skoraj štirikrat več kot pred volitvami 2014, nezadovoljnih pa skoraj polovica manj. Kaj je to splošno stanje? Nas sonce greje bolj, je vetra in kislih trav manj? 

Minuli teden je Valicon, družba za raziskovanje javnega mnenja, objavil rezultate raziskave, ki pripovedujejo, da smo Slovenci bolj srečni in optimistični, kot smo bili pred parlamentarnimi volitvami leta 2014. Mislim, občutno bolj srečni smo, nam povedo. Ti podatki so me presenetili. Grem preverit vzorec vprašanih, za katerega pravijo, da je reprezentativen. Najprej: raziskava je bila opravljena spletno na vzorcu 518 ljudi (leta 2014 pa je odgovorilo 898 spletnih udeležencev). No, kakor koli: občutno bolj srečni smo in zadovoljni s stanjem v državi, kot smo bili pred štirimi leti. Zakaj, čemu, mi ne uspe najbolje razbrati. Kajti glede prihodnosti smo zadržani. Prav tako se je zmanjšalo zaupanje v institucije države in družbe, najbolj v vojsko, zdravstvo in institut predsednika države. To je konkretno v Boruta Pahorja. A smo ga vseeno izvolili. Nesmisli. Ampak mi smo zelo srečni, tako raziskava. Zadovoljnih s splošnim stanjem v državi je skoraj štirikrat več kot pred volitvami 2014, nezadovoljnih pa skoraj polovica manj. Kaj je to splošno stanje? Nas sonce greje bolj, je vetra in kislih trav manj? Nimam pojma.




In da se vrnem k srečni raziskavi: to, da je zraslo zaupanje v župane, velika slovenska podjetja, banke, predvsem pa v mala slovenska podjetja (kjer so očitno anketiranci zaposleni), po drugi strani pa porušilo zaupanje v podjetja, ki so v tuji lasti, je najmanj kontroverzno. Očaral me je še podatek, da sta se na 17. mestu izenačili Cerkev in vlada. Izgubili sta kar 70 odstotkov zaupanja ljudi. Ej.

Podatek, da je osebno srečnih (med njimi močno izstopa kategorija zelo) kar 70 odstotkov vprašanih, pa me je zaskrbel. Tako rekoč so vsi anketiranci srečni. Ne vem, zakaj sem se ob tem spomnila nedavnih in res šokantnih podatkov o zlorabah drog v Sloveniji, zlasti kokaina, sintetičnih drog in marihuane. Pred mesecem je Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti od drog objavil raziskavo o vsebnosti drog v odpadnih vodah v 60 mestih v 19 evropskih državah. Ljubljana se uvršča v sam vrh po uporabi kokaina (na 11. mesto); v ljubljanskih odpadnih vodah so našli 449,76 miligrama kokaina na tisoč ljudi na dan. Pred nami so: Barcelona (965,2 miligrama), Zürich, Antwerpen, St. Gallen, Ženeva, Bristol, Amsterdam, Basel, Bern, Dortmund. In kot rečeno – Ljubljana. Kakšnega začudenja in vzbujanja skrbi nisem zaznala od uradnih slovenskih institucij; Inštitut za varovanje zdravja je ob tem povedal, da v zadnjih letih opažajo velik porast kokaina, da je leta 2016 umrlo 18 ljudi, kar je 16 več kot leta 2015, in da se je povečalo tudi število zastrupitev s kokainom.

Rezime: vsi smo številke. Zgolj številke. Za uradne (in bržčas tudi manj uradne) institucije. To vemo. Eni so zelo srečni (dasiravno je ta kategorija preveč zahtevna za splet, preveč kompleksna za en dah noči), drugi so tudi srečni, pa ne (po)vedo, in tretji so zelo nesrečni. Slednji vedo. Zakaj.