Poglejmo prvi primer: direktor koprskega stanovanjskega sklada Goran Malenić je martinoval in skorajda logično za slovensko krajino, da je test pokazal vsebnost alkohola (0,58). Bojda je bil na neki nepremičninski konferenci, človek je delal, očitno tudi preveč pil, in potem ga, hm, kako nezaslišano, policisti ustavijo, tako rekoč na službeni poti. Še več, vzamejo mu vozniško, verjetno za en sam dan, v zaporu se ni treznil, ker si je naročil taksi, da ga je peljal domov (kakšno brezčasno veselje za domače?). No, koprski župan Aleš Bržan ga je nemudoma pozval, naj odstopi s funkcije, a mu je odvrnil, da ne bo, ker ga ljudje niso izvolili. A?

Kadar človek tako površno vidi svet, negira družbeno pogodbo in gleda zgolj iz svojega zapečka, je problem. Kar predstavljam si te ljudi, ko gredo na volitve, saj ne vedo, zakaj in čemu. Volitve niso gostilniška debata.    

Ko se je izpovedal, da je z njim tako rekoč vse v najlepšem redu, so dan ali dva kasneje splet obšle fotografije taistega Malenića, kako raja v svoji pisarni, torej v uradu stanovanjskega sklada, s steklenico šampanjca, plešoč na mizah in špricajoč prisotne osebke. Res lepo delovno vzdušje. Neverjetna predrznost in aroganca, ali kaj tretjega?!

Preberite še: Sabina Obolnar: Kam to gre?

No, čez dan ali dva se je pojavil nov junak iz kategorije znanih Martinov. Župana Mauricija Humarja, ki poveljuje občini Miren - Kostanjevica, so policisti ustavili na martinov petek, in kakopak, tudi on je veseljačil. Problem: še nacesti. Pri vzvratni vožnji se je zaletel v drug avto, nakar mu je policist dal alkotest in ta se je ustavil pri 0,31 miligrama. Tudi njemu so za en dan vzeli izpit, pridelal je osem kazenskih točk in denarno kazen. Županu se to ni zdelo nič posebnega, ocenil je, da je zadeva minorna in nikakor pomembna, rekoč: »Ocene, da sem bil vidno pijan, so povsem zlagane in zlonamerne.« Potem sem pa oni dan, ko so spraševali meščane dotične občine, kaj menijo o vinjenosti njihovega župana, ostala odprtih ust. Ljudje so res hecni, njihova toleranca do alkohola, morda še do česa drugega, je nora. Vsi po vrsti, pa jih je bilo kar nekaj pripravljenih stopiti kamero, so povedali, da to ni nič takšnega, da je bil skorajda trezen, da je pač malo spil, saj je martinovo, in da to ni nič narobe itd., pojasnila, v katera ljudje verjamejo. Zakaj? Nočem ugibati. Očitno je, da ne razumejo, zakaj je postavljena meja, ko naj bi človekovi možgani še delovali zbrano in odgovorno. Na srečo nihče ni utrpel škode, bržčas nihče v družini nima izkušenj s posledicami alkoholizma, kajti če bi jih imeli, ne bi s takšno nonšalanco trobili o vinjenosti kot naravnem stanju človeka.



Ob brezsmiselnosti ljudi me je zabolela glava.

Kadar človek tako površno vidi svet, kadar negira družbeno pogodbo in kadar gleda zgolj iz svojega zapečka (in mu je to povsem dovolj), je problem. Kar predstavljam si te ljudi (in še veliko drugih), ko gredo na volitve, saj ne vedo, zakaj in čemu. Ker volitve niso gostilniška debata. Z lahkoto vidim, kakšne misli se vijejo v njihovih glavah in kakšne besede se lepijo na njihovih jezikih, kako preživljajo dneve, kaj berejo, gledajo, poslušajo in kako skrajno agresivni so, ko jim kdo stopi na rep. Povsem jasno mi je tudi, da ga v trenutku skrijejo. Kajti to so ljudje, ki se izmikajo. Vse življenje. Pravici in resnici. Z lahkoto.

P. S.: O neznanih Martinih pa samo en naslov iz črne kronike: »Pijan se je z avtom spravil nad občana in policista.«