Zmago Jelinčič je kajpada pridal svoj trenutni navdih, ponovno neumesten, tudi neduhovit, a pri njem je pogosto očitno, da že intervenira s svojim mnenjem, še preden prebere ali sliši zaključno misel. Povsem neresno. Morda je »neresen« tudi predlog ženske na semaforju, ker smo za to idejo vsaj deset let prepozni, ko bi morda še imela kakšen smisel. Denimo sporočilo, da ženske smo in bivamo, tudi sobivamo kot enakopraven spol. Danes pa bo takšna signalizacija nesporočilna, nevidna, neslišana, predvsem pa bi bila »semaforizirana dvojina« (v različnih spolnih kombinacijah) bistveno boljša izbira.

Zakaj pa ne bi v semafor inštalirali 0,0 ali pač kar koli že gre v ta format? A komu mar alkoholizem? Zakaj bi se ukvarjali z nečim, kar prinaša čisti dobiček? Vsem v verigi, od vinarjev do pogrebnikov. 

Namreč ženski lik na semaforju sem videla na Finskem že pred desetimi, bržčas celo petnajstimi leti, in se mi je zdelo zanimivo; zdaj pa me ta slovenska inovacija res ne more navdušiti, ker je preprosto povedano – passé. Potem sem ga videla še marsikje, z različnimi variacijami po spolu, motivih, oblikovnih presežkih itd., skratka nič novega, če damo v semafor žensko (ki je mimogrede komajda prepoznavna!), in če se danes kdor koli v tej deželi obregne ob ta predlog, češ da je seksističen in podobne neumnosti, je pač popolnoma zarinjen v dolino šentflorjansko. Nič od tega ni, samo zastarel je. In zato nima uporabne funkcije.

No, sicer pa se v tej deželi zelo radi igramo s semaforji, sploh kadar skušamo preusmeriti pozornost od pomembnega k nepomembnemu. Se spomnite vladnega semaforja med vladavino Boruta Pahorja, pisalo se je leto 2010? Ja, takrat je predsednik vlade Pahor na tiskovni konferenci predstavil vladni semafor, ki naj bi kazal, kako on deluje. Tako rekoč ogledalo vlade. Takrat je Pahor oznanil, da bodo nanj pogledali enkrat na mesec in tako ugotavljali, kako uresničujejo zadano strategijo. Verjel oziroma upal je, da jih bo semafor preganjal k hitrejšemu in bolj kakovostnemu delu. Zakaj se je torej tedaj Pahor odločil za semafor: »Ker politika že vse od osamosvojitve boleha za implementacijskim primanjkljajem.« A? No, ne pozabimo: rumena barva je pomenila, da je zadeva v vladni obravnavi, zelena, da je uveljavljena, rdeča pa ... Ja, rdeča, ki nam še vedno sveti.

Preberite še: Sabina Obolnar o tem, kam nas peha neoliberalizem 

In zdaj še semafor – tretjič. Vse do 14. novembra se je pospešeno praznoval Martin in potem se bo razpotegnil kajpada do 2. januarja 2020. Vemo. Slogan Zavoda Varna pot je motoričen: Slovenija piha 0,0. Ali: čista nula, čista vest. No, to bi se mi zdelo pomembno, da bi v semafor inštalirali 0,0 ali kar koli že gre v ta format. A komu mar alkoholizem? Ki je v genetskem zapisu Slovenk in Slovencev. Zakaj bi se ukvarjali z nečim, kar prinaša čisti dobiček? Vsem v verigi, od vinarjev do pogrebnikov. Res docela absurdno, tudi obskurno, kako nerazvita in bolna družba smo! Kam je ta slovenska pamet šla?