Torej, prej ali slej izgubiš službo. »Dogaja se, da so profesorji tako zaposleni z nepedagoškim delom, da namesto njih pogostokrat nekdo drug predava študentom, ki pa ga plačajo po pogodbi. Torej se denar za isto delo porabi dvakrat,« pojasnjuje, »plačaš profesorja, ki ne predava, in nadomestnega, ki dejansko predava študentom.« V daljšem opisu razmer na fakulteti z grenkobo sklene: »Žal je univerza avtonomijo izkoristila v popolnoma napačno smer: ne gre za svobodo pri raziskovanju, ampak za svobodo pri razporejanju denarja.« Kar pa je docela nesprejemljivo, ker je to javni denar. »Če želiš biti avtoriteta morale in etike, kar akademski svet trdi, da je, potem moraš za to nekaj narediti. Znotraj sistema pa ni dovolj moči za spremembo,« konča. Ni moči za spremembe tistega, kar ni dovoljeno?! Bržčas je celo kaznivo?! Hja, ampak to ni več stvar dekanov, rektorja in ministra, ampak pravosodnih organov v tej deželi, če jih je sploh še kje kaj.

Če se želite seznaniti z detajli, boste z lahkoto našli seznam 15 profesoric in profesorjev z ljubljanskih fakultet, rekorderjev, ki so v treh letih prejeli več kot 100.000 evrov dodatkov iz najrazličnejših dejavnosti. Prednjačijo profesorji z ljubljanske medicinske fakultete. 

Smo mislili, da so dodatke že uredili, pa vidimo, da so še vedno status quo. A so okostnjaki zavoljo novinarskega dela ponovno padli iz omare in povedali, da si je 210 profesorjev na Univerzi v Ljubljani v treh letih razdelilo 11,8 milijona evra ali v povprečju več kot 30.000 evrov na osebo. Problem je, da ne zaposlujejo mladih raziskovalcev (pravijo, da tudi ne nenaših), da državni denar ne gre v raziskovalne projekte, da tržna aktivnost profesorjev ne ostane na fakulteti, ampak v njihovih žepih, kar priznava tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič: »Ne smemo se skrivati za to famozno avtonomijo, da lahko počnemo, kar hočemo.« In je temu napovedal odločen boj. Če se želite seznaniti z detajli, boste z lahkoto našli seznam 15 profesoric in profesorjev z ljubljanskih fakultet, rekorderjev, ki so v treh letih prejeli več kot 100.000 evrov dodatkov iz najrazličnejših dejavnosti. Prednjačijo profesorji z ljubljanske medicinske fakultete. Miroslav Petrovec, prodekan medicinske fakultete in predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, na novinarsko vprašanje o bogatih dodatnih zaslužkih odgovori: »Poznam ozadje veliko bolje kot vi in si lahko svoje podatke vtaknete, da ne rečem, kam.«

No, ko človek prebira to nikoli končano slepo črevo, nikakor ne more sešteti vseh ur, ki jih nekateri profesorji preživijo na delovnem mestu. Obnovimo pojasnila univerze: redni, izredni profesorji in docenti predavajo šest ur na teden, bojda vsaka pedagoška ura zahteva dve uri priprav, znova in znova, leta in leta, o, ja; ob tem pa so še mnogi predstojniki, dekani (no, ena fakulteta, en dekan, najbrž?), raziskovalci, pojasnjujejo. V absolutni tlaki ljudje delajo več kot 24 ur, a naravnost šokantno je, da namenijo aktivnemu pedagoškemu delu samo šest ur na teden, ob tem pa vemo, kolikokrat umanjkajo iz predavalnic, ker »raziskujejo«. Kar pa smo tudi že nekoč videli pri analizi dela zdravnikov. Poleg rednega dela tlačarijo še po drugih fakultetah, potem raziskujejo, imajo svoja podjetja ... Nekateri res zmorejo vse in še več.

Kakšna sporočila pa dajejo mladim? Da svet stoji in pade na neki zlatolasi vertikalni moči? Na odcepljeni državni podstati? 

Neznosna je ta akademska hobotnica, pravkar sem spremljala primer mlade magistre, kako zelo in koliko časa je moledovala vsakega posameznega profesorja, da je lahko pridobila datum za zagovor magistrskega dela. Ali ni bila to svoj čas naloga referata?! Meni se zdi abotno, nespoštljivo do mladih, neetično in nedvoumno neakademsko. Kakšna sporočila pa dajejo mladim? Da svet stoji in pade na neki zlatolasi vertikalni moči? Na odcepljeni državni podstati? Kar pač izobraževanje je. Državna in družbena podstat!

P. S.: Aktualni minister za šolstvo Andrej Pikalo pa ob tem razkritju tako: »Posebej je zavržno, ko nekdo poleg rednega dela rezultate intelektualnega dela 'nosi ven', torej govorimo o s.p.-jih, d.o.o.-jih, inštitutih. Zakaj nekdo izigrava sistem, je jasno, pridobiti čim več denarja na zasebni račun, to se pa tudi meni ne zdi prav.« Ali gre tukaj res samo za »prav«?