Da prenese veliko, vidimo vsi, da pa vse, ja, to so zelo težke besede. Ampak ona že ve. Se mi zdi pa nezaslišano in docela nedojemljivo dvoje. Najprej: pogosto ponavljanje, da Slovenke in Slovenci premalo cenimo Melanio Trump. Tako je oni dan, ob njenem abrahamu, prof. dr. Bogomil Ferfila povedal, parafraziram: »Trdim, da je Melania Trump slovenska osebnost stoletja, je druga osebnost ZDA (samo Michelle Obama je pred njo), je 22. najbolj popularna osebnost na svetu in je po nekih preglednicah med 1000 najbolj znanimi osebnostmi svetovne zgodovine in to je izjemen dosežek, kar bi Slovenija morala bolj ceniti in biti ponosna nanjo.« Po dr. Ferfili je za nespoštovanje kriv levi politični pol, ki je praviloma vedno bolj kritičen do vsega, kar prihaja iz ZDA. In nadaljuje: »Mi slavimo Dončića, tudi Melanii je uspelo v ZDA, kar je zelo težko. Tudi njej je zelo težko uspelo, ampak ji je, in zato ji čestitam.« 

Ali ni to skrajno nespoštljivo do Slovenk, vrhunskih znanstvenic, pisateljic, slikark, športnic, žensk, katerih sledi so pomembne, vidne in znane? 

Ta razlaga pač ne ponudi razumevanja, na kaj naj bomo ponosni, izpostavil je tri primere, da se je kljub Trumpu zavzela za otroke priseljencev, da se je pojavila z zaščitno masko in da je pred kratkim poklicala predsedniške žene. Razumem, časa na televiziji je bilo premalo, da bi razumeli Melanijin prispevek k svetovni zgodovini, po dr. Ferfili. Ampak ali ni to skrajno nespoštljivo do Slovenk, vrhunskih znanstvenic, pisateljic, slikark, športnic, žensk, katerih sledi so pomembne, vidne in znane? Mar ni to strahotno nespoštljivo?

In drugič: da dobršen del slovenske politično-ekonomsko-medijske srenje niti z besedo ne problematizira izjav in dejanj, ki jih Trump počne še bolj zavzeto v času koronavirusa (v škodo človeških življenj) in ki seveda nosijo neslutene posledice za vselej. Razumem, rojstni dan Melanie ni bil namenjen temu akutnemu problemu, ker virus najbrž bo šel ali pa bo vsaj opešal, Trump pač ne. Spomnimo samo, da se razglaša za največjega infektologa sveta in je dal svojim državljanom, med drugim, nasvet, naj zaužijejo razkužilo (naj si ga injicirajo), ker je to edini pravi ubijalec covida-19. In da, ljudje so to res naredili. Posledice poznamo. In ko se je mnogo ljudi zastrupilo in imelo resne težave in ko so zdravniki začeli opozarjati, naj tega nikar ne počno, se je Trump oglasil, rekoč, da je šlo za sarkazem. Zdaj vemo tudi to, da je v ZDA zaradi koronavirusa umrlo 58.335 ljudi (do preteklega četrtka), kar je več, kot jih je vzela vietnamska vojna. Ob tem podatku je Trump povedal, da bo virus izginil sam, brez cepiva. Tako vodja Amerike.



No, spomnimo se še enega znanega »infektologa«, britanskega predsednika vlade Borisa Johnsona in njegovih nasvetov v zvezi s koronavirusom, vse dokler ni tudi sam zbolel. Splet pravi, da iz Londona prihajajo vesele novice, saj je Johnson postal šestič oče. Mogoče sedmič, se ne ve. Ja, pomembna informacija za ta planet. Ah, norosti.

Medtem pa gledamo prizore iz Španije, Italije in drugih delov sveta, s kakšno skrajno revščino kot posledico koronavirusa se že spopadajo ljudje. Ljudje, ki nimajo niti za hrano. V zadnjem času sem nekajkrat ujela – previdno, mimobežno opozorilo, da se nam lahko zgodi naslednja »vojna«, vojna za hrano. Napoved se mi je sprva zdela pretirana, ampak zdaj vidimo, kaj se dogaja. Kot rečeno, prizori iz Španije: ljudje, ki so denimo živeli od poulične prodaje nakita, oblek, različnih ročnih del, hrane, so izgubili vsakršen prihodek in ni prav kmalu videti izboljšav. Utrinki iz Južne Amerike, kjer so humanitarna skladišča hrane prazna in prostovoljci sami kuhajo obroke v najbolj revnih četrtih ter jih delijo med ljudi. Neverjetni prizori življenja, ampak ne pozabimo – napovedani. In kako je v Sloveniji? Koliko lačnih je ta hip? Koliko ljudi nima za plačilo položnic? Humanitarci se dušijo v stiskah – soljudi. Mar je to nova normalnost?