Nacionalni inštitut za javno zdravje pritrjuje, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci ter manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo, čez dan so zaspani: »Zadnje študije pričajo o tem, da so vzorci spanja pri najstnikih dejansko bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih. V najstniškem obdobju je namreč notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melatonin se takrat izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje.« Izločanje melatonina je pri odraslih najvišje okoli četrte zjutraj, pri mladostnikih pa okoli šeste ure. Vstajajo, ko bi morali v resnici še spati. Razlogi za manj spanja ležijo tudi v potrebi mladostnikov, da delajo dobro (kar pomeni, da seveliko učijo), imajo veliko zunajšolskih dejavnosti in preživljajo več časa z vrstniki. Mladostniki, ki zaradi različnih razlogov hodijo spati pozneje, premalo spijo, posebno če začnejo pouk zgodaj zjutraj.

Šolarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan, odraslim jih večinoma zadošča od sedem do osem.   

Nujno kot dihanje

Seveda občasna utrujenost ne pomeni konca sveta, a težave se pojavijo, ko se začne pomanjkanje spanca kopičiti. To pa je žal večinoma neizogibno, če vemo, da najstnik pred enajsto zvečer težko zaspi, budilka pa ga v nov šolski dan običajno pospremi že pred sedmo uro. Otroci od 9. do 12. leta ter mladostniki potrebujejo namreč za kakovosten počitek vsaj devet ur spanca. Redki so tisti, ki lahko rečejo, da so povsem budni že pri prvi šolski uri. Pozabljamo, da spanec ni nekaj, kar izberemo kot možnost, temveč je za zdravje nujen, kot prehranjevanje, dihanje in fizična aktivnost. Nezadostno število ur počitka pri najstnikih povečuje tveganje za visok krvni tlak, srčna obolenja, sladkorno bolezen tipa 2 in debelost. Utrujenost kot posledica manka spanca vpliva tudi na presojanje, nastanek depresije in sprejemanje smiselnih odločitev.



Priporočila mladostnikom

Ne samo da starosti primerno število ur spanja ugodno vpliva na otrokovo zdravje, usodno je povezano tudi z utrjevanjem in ohranjanjem spomina, sodelovanjem pri pouku in učenju. Neredko učitelji tarnajo nad pomanjkanjem pozornosti učencev, a prav to je velikokrat povezano s premalo spanja. Mladi so razdražljivi, njihovo vsakdanje ravnanje pa spominja na vinjenega človeka. Človek, ki mu primanjkuje spanja, se pogosto vede, kot bi bil pijan. To ima večkrat katastrofalne posledice. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato sestavil nekaj priporočil za boljše spanje mladostnikov: Vedno pojdite spat in se zbujajte ob isti uri (tudi konec tedna). Redno se gibajte – redna telesna dejavnost pomaga k boljšemu spanju, vendar ne neposredno pred spanjem. Izogibajte se raznim stimulansom ter hrani, ki destimulira spanje – pred spanjem ne uživajte težke hrane. Sprostite se – izogibajte se nasilnim, grozljivim ali akcijskim filmom pred spanjem oziroma vsemu, kar bi vas lahko razburilo. Pred spanjem se izogibajte močni svetlobi, računalniškim in televizijskim ekranom. Izogibajte se poležavanju in dremežu čez dan ter nočnemu učenju.