Če torej brez kančka slabe vesti zjutraj prelagate zvonjenje budilke, ste med tistimi, ki so premagali zakonitosti evolucije, pojasnjujejo znanstveniki z univerze v Southamptonu, ki so svoje izsledke sicer predstavili že pred osmimi leti, toda v poplavi nasvetov o nuji spanja v nočnih urah so se njihova dognanja kar razblinila.



Kdor namreč zjutraj zanemarja budilko, ker je ponoči pač bedel in se zato navsezgodaj ne pusti motiti, je ambiciozen, samozavesten in odločen, posluša svoje telo in se ravna po sprotnem navdihu, zato mu ne manjka niti ustvarjalnosti. Tako je potrdila tudi omenjena raziskava, ki je potrdila, da so ljudje, ki k počitku ležejo po enajsti uri zvečer, in spijo najmanj osem ur, srečnejši od tistih, ki se držijo spalnega protokola od desetih zvečer do šestih zjutraj.



No, strokovnjaki prav tako poudarjajo, da nobena skrajnost ni smiselna, bistvo je, da vsak prisluhne svojim potrebam in si delovni ritem, če je le mogoče, prilagodi svojim željam in pričakovanjem. Dejstvo pa je, da bi si dandanes, v marsikdaj norem tempu, vsak moral tu pa tam privoščiti, da prestavi začetek dneva in še malce poležava v topli postelji …