Dobrih šeststo kilometrov dolga Pravljična cesta (deutsche-maerchenstrasse.com) je speljana med mestoma Hanau in Bremen ter vodi skozi več kot sedemdeset privlačnih mest in vasi, povezanih z življenjem in delom slovitih bratov. Na njej je mogoče srečati mnoge pravljične like, od Trnuljčice, Sneguljčice, Bremenskih muzikantov pa do Rdeče kapice ... V nekaterih krajih znane podobe oživijo v muzeju, tematskem parku, drugje v glasbenih, lutkovnih in gledaliških predstavah, na festivalih in še kje.

Obiščete lahko številne muzeje.

Dežela Rdeče kapice

Kot vsake pravljice se je tudi te poti najbolje lotiti na začetku – to je v Hanauu, kjer sta bila rojena brata Grimm. Privlačno staro pristaniško mesto ob reki Main zaznamujejo številni muzeji in staro središče. »Greste z nami na voden ogled po kotičkih, ki so povezani z Grimmovo družino?« nas je vabila mestna vodnica pred velikim bronastim kipom, posvečenim najbolj znanima nemškima pravljičarjema. Ni nas prepričala, saj rojstne hiše že davno ni več, edini muzej, ki je delno posvečen tudi bratoma Grimm, pa je v baročnem dvorcu Philippsruhe na obrobju mesta. V pokritem letnem gledališču med razkošnimi vrtovi od maja do konca julija poteka Grimmov festival in vsakič znova začara stare in mlade. Žal je večina predstav v nemščini, a kakšen muzikal je vredno doživeti, tudi če vam je jezik popolnoma tuj.

Hameln je eno privlačnejših mest na Pravljični cesti.

Poljub žabe in Japonke

Najstarejša izmed Grimmovih otrok sta mladost preživela v dobrih petdeset kilometrov oddaljenem mestecu Steinau an der Strasse, kjer je bil zaposlen oče. Na srednjeveškem trgu nas je pozdravil vodnjak s pravljičnimi liki, vključno z žabjim kraljem. Kip žabe so hihitajoče se poljubljale japonske najstnice. Namesto mokrega poljuba pa smo se raje sprehodili do ene izmed lepo ohranjenih srednjeveških hiš. V njej je več let živela družina Grimm, danes pa je spremenjena v muzej.

V tej hiši so živeli Grimmovi – Steinau an der Strasse.

Med nadaljevanjem potepanja prek zaobljenih gričev, poraslih z gozdovi, si ni bilo težko zamisliti, zakaj je tu nastalo toliko zgodb. Iz teh krajev je doma Rdeča kapica – v pravljici je namreč tudi nekaj resnice, saj so tod deklice in neporočene ženske vse do tridesetega leta nosile rdeče kape. In tu leži Alsfeld, eno najprikupnejših nemških srednjeveških mestec. Med z lesenimi tramovi opasanami hišami in s kamnom tlakovanimi ulicami je videti, kot bi se čas ustavil pred stoletji. Še gostinski lokali in prodajalne s spominki dajejo videz davno minulih časov. Rdečo kapico podoživite med vodenim ogledom po mestu, sami pa se lahko podate na ogled muzeja pravljic.

Rojstvo legendarne zbirke

Brata Grimm sta študirala pravo na univerzi v slikovitem mestu Marburg. To se ponaša z veličastnim gradom in zgledno ohranjenim starim središčem. Hiša, v kateri sta živela, je še danes videti takšna kot pred dvema stoletjema. Vsepovsod po mestu pa lahko občudujete kipe pravljičnih likov, ki krasijo tudi pročelja različnih zgradb.

Moderni Grimmov muzej v Kasslu.

Malo manj pravljičnega videza je dobro uro vožnje oddaljeno mesto Kassel. V njem sta brata Grimm preživela velik del življenja in tu je pred nekaj več kot dvesto leti ugledala luč sveta prva izdaja zbirke njunih pravljic. Nič čudnega, da so v Kasslu pred leti uredili sodoben muzej bratov Grimm. Sprehod skozi prostore velike zgradbe je kot vrnitev v čase, ko sta spretno zapisovala zgodbe in legende okoliških krajev. V muzeju hranijo nekaj rokopisov in prvih izdaj, med katerimi je tudi tista, ki jo je ilustriral eden od bratov, Ludwig Emil. Jacob in Wilhelm sta med drugim napisala okoli 400 pravljic, prevedene pa so bile v več kot 160 jezikov. V muzeju so mnoge predstavljene s pomočjo sodobne tehnike in interaktivne postavitve, tako da je njihovo spoznavanje prav posebno doživetje. Mestno središče nas ni zadržalo dolgo, zato pa je dan hitro minil v okoliških parkih. Največji, Karlsaue, se ponaša s številnimi ribniki, na njegovem robu pa se bohoti palača v rokokojskem stilu z oranžerijo. Še bolj čarobnega videza je baročni vrt Bergpark Wilhelmshohe na mestnem obrobju. Njegova posebnost je mikaven vodni del z brzicami, jezeri, akvadukti, vodometi in ponoči osvetljenimi slapovi. 

Ena najlepših palač v Kasslu.

Zgodbe lažnivega barona

V manjšem mestu Polle grajske razvaline poleti poživijo predstave Sneguljčice. Le malo naprej pa smo se navduševali nad gradom Sababurg, v katerem je po zatrjevanju domačinov živela Trnuljčica. Del gradu je urejen kot hotel in do ene izmed sob nas je privedlo spiralno stopnišče. V njej pa je stalo vreteno, na katerem naj bi se zbodla Trnuljčica. »Ko so sedanji lastniki kupili grad, je bil zapuščen in vrt zaraščen s trnovim grmovjem,« je k pravljičnemu šarmu dodala še zgovorna receptorka.

Na gradu Sababurg lahko srečate Trnuljčico.

K naslednjemu postanku nas je prepričalo mesto Bodenwerder. Pravzaprav bolj pustolovske zgodbe najbolj znanega meščana, barona Munchausna iz 18. stoletja. Ta si je pridobil sloves imenitnega pripovedovalca. Neverjetne zgodbe, v katerih je neznansko pretiraval, so mu prinesle nesmrtnost s pomočjo številnih pisateljev, ki so pisali zgodbe na podlagi njegovih. Po njih naj bi skupaj s kopico mornarjev lep čas preživel v v trebuhu kita, jezdil na topovski krogli, z enim strelom ustrelil ducat ptic, na košček slanine ujel sedem rac in na njih poletel domov ... O neverjetnih zgodbah barona Munchausna je pisalo več avtorjev, svoj prevod pa smo dobili tudi Slovenci – prvič leta 1856 pod naslovom Lažnivi kljukec (France Malavašič).

Bodenwerder je znan po lažnivem baronu.

Podgane vabijo turiste

V Hamelnu so nam pri spoznavanju znamenitosti pomagale kar podgane. Simpatični beli glodavci, nalepljeni na pločnike, so nas spremljali do najbolj zanimivih kotičkov. Bogato okrašena pročelja renesančnih mestnih hiš zgovorno pričajo o premožnih lastnikih, ki so bogastvo pridobili zaradi trgovske poti, ki je potekala po reki Weser. Najbolj razkošne premorejo med svojim okrasjem tudi številne kipce in napise z letnicami, ki segajo daleč v 16. stoletje. V pritličnih prostorih so urejeni lokali. Večina izmed njih skuša privabiti obiskovalce z legendo o podganarju, ki je mesto rešil pred nadležnimi glodavci. Tako v trgovinah s spominki od vsepovsod kukajo podgane vseh mogočih oblik in velikosti, v slaščičarnah pa si lahko privoščite podganico iz testa ali marcipana. Seveda ne manjka tudi kipov in fresk, povezanih z legendo.

V družbi živalskih godcev

Zadnji postanek na naši pravljični poti je bil Bremen. Staro hanzeatsko mesto je vpleteno v pravljico Bremenski mestni godci. Njeni junaki, osel, pes, maček in petelin, se v obliki kipov in spominkov pojavljajo vsepovsod po mestu. V poletnih mesecih pa vsako nedeljo opoldne oživi še gledališka predstava na trgu Domshof. Mestno središče je privlačen preplet starih in novih zgradb. Še posebno slikovita je četrt Schnoor, nekoč znana po izdelovanju vezalk. Prijetno se je sprehoditi po obalni promenadi Schlachte ali pa obiskati katerega izmed muzejev in za spremembo morda pokukati v živalski vrt, posvečen morskim živalim. Če pa vas pot na sever Nemčije privede pozimi, računajte na obisk pustnega karnevala, ki je eden najstarejših v Evropi.

V Bremen so se namenili tudi živalski muzikantje.